Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep II Cpg 693/2018

ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CPG.693.2018 Gospodarski oddelek

odločitev o pravdnih stroških stroški prevoda potrebni stroški odvetniški stroški evropski plačilni nalog absolutna izključitev pobotnega ugovora ugovor zoper evropski plačilni nalog sestava ugovora zoper evropski plačilni nalog
Višje sodišče v Ljubljani
26. september 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob odsotnosti pojasnil tožene stranke, po kakšnih merilih je odvetnik ovrednotil sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se stroški za ugovor zoper evropski plačilni nalog priznajo po tarifni številki 39/4 OT. Ugovor je bil vložen na obrazcu, ki ne vsebuje posebne obrazložitve, obrazec pa je bil toženi stranki vročen skupaj z izdanim evropskim plačilnim nalogom. Tudi 3. točka 16. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva, da se v ugovoru izjavi le, da se zahtevku ugovarja, brez navedbe razlogov za ugovor. To pa pomeni, da ta storitev ni obsežna in strokovno zahtevna, zato je (lahko) primerljiva s sestavo kratkega dopisa.

Tožena stranka je s tem, ko je v stroškovniku priglasila stroške prevajanja listin v končnem znesku, kot dokaz pa predložila račun, iz katerega je mogoče razbrati, na prevode katerih listin se nanaša, zadostila tako trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi s tem delom stroškovnega zahtevka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti še stroške v znesku 380,64 EUR.

II. V ostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu izpodbijane II. točke izreka potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti 138,03 EUR stroškov pritožbenega postopka.

IV. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po tem, ko je s sklepom z dne 22. 5. 2018 zavrglo tožbo zaradi nepristojnosti slovenskega sodišča, odločilo o stroških pravdnega postopka po pravilu uspeha pravdnih strank. Tožeči stranki je naložilo, da v 15 dneh povrne toženi stranki 279,86 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (I. točka izreka). V presežku, za znesek 472,05 EUR, pa je predlog tožene stranke za povrnitev stroškov zavrnilo (II. točka izreka).

Pritožba in odgovor na pritožbo

2. Zoper izpodbijani sklep, smiselno zoper zavrnilni del, to je II. točko izreka, se je pritožila tožena stranka. Sodišču prve stopnje je očitala, da ji neutemeljeno ni priznalo stroškov za prevod listin v višini 380,64 EUR. Menila je, da je sodišče nepravilno ocenilo, da ni izkazala njihove višine. Poleg tega je navedla, da bi ji moralo sodišče prve stopnje tako za sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog kot tudi za sestavo vloge z dne 5. 2. 2018 priznati 45,90 EUR, in ne le 9,18 EUR. Pri odmeri stroška za sestavo ugovora bi moralo sodišče po njenem mnenju upoštevati, da mora biti tudi ugovor, ki se vloži na obrazcu, izpolnjen pravilno in pravočasno vložen. Pri odmeri stroška za vlogo z dne 5. 2. 2018 pa bi moralo sodišče upoštevati tudi aktivnosti pooblaščenca tožene stranke, ki so bile potrebne za sestavo te vloge.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

K odločitvi o pritožbi

4. Pritožba je delno utemeljena.

O pritožbi glede odmere stroška za sestavo vloge z dne 5. 2. 2018

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da vloga tožene stranke z dne 5. 2. 2018 ne predstavlja (tretje) obrazložene vloge, ki tudi sicer v postopku v sporih majhne vrednosti ni predvidena (prim. 451. - 453. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Ker je tožena stranka z vlogo z dne 5. 2. 2018 v spis vložila le zahtevane prevode listin, ki jih je v tujem jeziku predložila že k vlogi z dne 18. 10. 20171, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno opredelilo kot kratek dopis, za sestavo katerega se strošek odmeri po tarifni številki 39/4 Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15, v nadaljevanju OT). Dejavnosti2, ki so bile po navedbah tožene stranke potrebne za sestavo tega dopisa, ne predstavljajo samostojnih storitev, pač pa gre za storitve zajete v strošku za sestavo tega dopisa. Vrednosti te storitve zato ne morejo zviševati. Pritožba v tem delu ni utemeljena.

O pritožbi glede odmere stroška za sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog

6. Tožena stranka je nadalje grajala odmero stroška za sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog, ki ga OT izrecno ne ovrednoti. Po šestem odstavku 4. člena OT storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene; pri tem uporabi določbe posebnega dela tarife in merila iz 3. člena OT. Po kakšnih merilih je odvetnik ovrednotil sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog, tožena stranka ob priglasitvi stroškov ni pojasnila, čeprav bi bila to dolžna storiti na podlagi drugega odstavka 163. člena ZPP. Sklicevala se je le na tarifno številko 26/1 OT, ki določa strošek za sestavo vloge, s katero se uvede nepravdni postopek, po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe in za odgovor na to vlogo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da ta tarifna številka ne more predstavljati pravne podlage za odmero tega stroška. Ne gre namreč za primerljivo storitev. Poleg tega je tudi tožena stranka v pritožbi navedla, da se je na to tarifno številko sklicevala po pomoti. Kljub temu pa v pritožbi ni pojasnila, katero tarifno številko posebnega dela bi bilo treba po njenem mnenju uporabiti za odmero tega stroška. V delu, v katerem se tožena stranka v pritožbi sklicuje na pravilnost in pravočasnost vložitve ugovora kot pravnega sredstva, pa gre za pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Ob odsotnosti pravočasnih pojasnil tožene stranke, je tako sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se stroški za ugovor zoper evropski plačilni nalog priznajo po tarifni številki 39/4, ki določa strošek za sestavo kratkega dopisa. Ugovor je bil namreč vložen na obrazcu, ki ne vsebuje posebne obrazložitve, obrazec pa je bil toženi stranki vročen skupaj z izdanim evropskim plačilnim nalogom. Tudi 3. točka 16. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva, da se v ugovoru izjavi le, da se zahtevku ugovarja, brez navedbe razlogov za ugovor. To pa pomeni, da ta storitev ni obsežna in strokovno zahtevna, zato je (lahko) primerljiva s sestavo kratkega dopisa. Pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

O pritožbi glede stroškov prevodov

7. Pritožba pa je utemeljena v delu, v katerem izpodbija odločitev o stroških prevodov. Sodišče prve stopnje je v tem delu stroškovni zahtevek tožene stranke zavrnilo, ker tožena stranka naj ne bi izkazala višine teh stroškov. Pri tem se je sodišče sklicevalo na sklep VDSS Sklep Pdp 408/2017 z dne 31. 8. 2017. 8. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila presoja sodišča prve stopnje, da tožena stranka višine teh stroškov ni izkazala, zmotna. Tožena stranka je namreč v dokaz (višine) tega stroška predložila račun št. 118030-19530-1 z dne 2. 2. 2018 v znesku 380,64 EUR (B14). Na računu je navedeno, da je bil izstavljen za prevod splošnih pogojev, računov in dobavnic, to je tistih listin (skupno 11 strani), za katere je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 18. 1. 2018 toženi stranki naložilo, da predloži njihove prevode. Prevode je tožena stranka pravočasno predložila (B11). Ti so bili skupaj s sklepom z dne 22. 5. 2018 vročeni tudi tožeči stranki. Na računu je še navedeno, da je tožena stranka račun plačala po ponudbi dne 31. 1. 2018. Tožeča stranka, ki je na pritožbo odgovorila, temu dejstvu ni nasprotovala. Poleg tega ni argumentirano nasprotovala niti sami višini računa, pač pa se je v pretežnem delu sklicevala na obrazložitev sodišča prve stopnje. Dodatno je navedla le, da račun ne more nadomestiti trditvene podlage tožene stranke.

9. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožena stranka s tem, ko je v stroškovniku priglasila stroške prevajanja listin v višini 380,64 EUR, kot dokaz pa predložila račun, iz katerega je mogoče razbrati, na prevode katerih listin se nanaša, zadostila tako trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi s tem delom stroškovnega zahtevka.

10. Stališče, da je višino stroškov prevodov mogoče izkazati tudi s predložitvijo računov za opravljene storitve, je zavzelo tudi sodišče v VDSS sklepu Pdp 408/2017 z dne 31. 8. 2017, kar pa je prvostopenjsko sodišče pri sklicevanju na to odločbo spregledalo.

11. Pritožbeno sodišče glede na navedeno zaključuje, da je bil strošek za prevode listin v celoti utemeljen. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi proti II. točki izreka izpodbijanega sklepa v tem delu ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da mora tožeča stranka poleg že priznanih stroškov toženi stranki povrniti še 380,64 EUR.

12. V preostalem delu pritožba ni bila utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v preostalem delu izpodbijani sklep potrdilo, tako kot je razvidno iz II. točke izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških

13. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela, je upravičena do povrnitve sorazmernega dela pritožbenih stroškov (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženi stranki za sestavo pritožbe priznalo zahtevanih 114,75 EUR (tar. št. 21/1 OT), povečano za 22 odstotni DDV v višini 25,24 EUR in plačano sodno takso, vendar le do višine 31,20 EUR (kot jo je odmerilo sodišče prve stopnje po tar. št. 3009 Zakona o sodnih taksah), skupaj 171,19 EUR, kar ob 80,63 odstotnem uspehu s pritožbo, znese 138,03 EUR. Ta znesek je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti v roki 8 dni (četrti odstavek 458. člena ZPP).

14. Odgovor tožeče stranke na pritožbo ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča. Ker ni bil potreben za postopek, tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

1 Strošek za sestavo te vloge je bil toženi stranki priznan v višini 91,80 EUR po tarifni številki 19/1 OT. 2 Tožena stranka šele v pritožbi navaja, da je moral pooblaščenec tožene stranke za sestavo vloge z dne 5. 2. 2018 poiskati sodnega tolmača, mu dostaviti listine za prevod in prevode prevzeti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia