Jedro

Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stiku z organizatorji ilegalnih migracij, ter prevoz opravil na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., in pot spremljal s pomočjo navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe in z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev po ozemlju Republike Slovenije.

Teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem, odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, in ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju na podlagi drugega odstavka 272. člena Zakona o kazenskem postopku podaljšal pripor iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

2. Zoper sklep se pritožuje zagovornik obdolženega zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Smiselno pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter odpravo pripora zoper obdolženega.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi pritožbeno izpodbijanega sklepa tako v okviru uradnega preizkusa v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, kot tudi v okviru pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje iz razlogov, navedenih v nadaljevanju ugotavlja, da je senat prvostopenjskega sodišča pravilno zaključil, da so še vedno izkazane vse okoliščine, ki utemeljujejo podaljšanje pripora zoper priprtega obdolženca in sicer, da je podan utemeljen sum, da je storil očitano mu kaznivo dejanje, da je še vedno begosumen in ponovitveno nevaren, da je pripor zoper njega neogibno potreben za varnost ljudi, ki je ni mogoče zagotoviti z milejšimi ukrepi in da je pripor kot najhujši poseg v osebno svobodo obdolženca tudi sorazmeren ukrep.

5. Sodišče prve stopnje je navedlo vse potrebne in tehtne razloge za podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice. Obrazložilo je, iz katerih dejstev izhaja utemeljenost suma, da je obdolženi A. A. storil očitano mu kaznivo dejanje in se pri tem oprlo na podatke, zbrane v predkazenskem postopku, izpovedi zaslišanih tujcev (B. B. in C. C.), posnetih fotografij in uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja in drugih listin v spisu. Utemeljilo je obstoj pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti in se opredelilo glede nujnosti in neogibne potrebnosti in sorazmernosti pripora kot edinega primernega ukrepa zoper obdolženega.

6. Zaključek o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženi A. A. kot član hudodelske združbe z namenom pridobitve premoženjske koristi nezakonito prevažal tujce (državljane Sirije) po ozemlju Republike Slovenije in na način, da je tujce izpostavil nevarnosti za življenje in zdravje, je sodišče v bistvenem gradilo na izpovedbah zaslišanih tujcev B. B. in C. C. (državljana Sirije), ki sta opisala migracijsko pot iz Sirije preko balkanskih držav do Slovenije in proti Avstriji, kamor sta bila s preostalimi tujci (D. D., E. E., F. F., G. G.) namenjena. Opisala sta način plačevanja za opravljeno pot, glede katere so bila denarna sredstva (v znesku od 7.000 do 9.000 EUR) plačana v Turčiji in naj bi se sproščala neznanim članom hudodelske združbe glede na uspešnost opravljenih poti. Kot je obdolženi tudi sam povedal, je kritičnega dne 5. 1. 2023 zgolj izpolnjeval prošnjo prijatelja I. I., da bi na relaciji Letuš-Solčava-Pavličevo opravil prevoz omenjenih tujcev (državljanov Sirije) z izposojenim osebnim vozilom znamke Mazda do mejnega prehoda Pavličevo sedlo, kjer so jih policisti ustavili in opravili kontrolo vozila. Tujci so kot voznika vozila prepoznali ravno obdolženega in opisali okoliščine opravljenega dela poti po slovenskem ozemlju. Kot so povedali, je bilo v vozilu (Mazda) kar šest tujcev, eden od njih je sedel na sovoznikovem sedežu, preostali pa so sedeli eden na drugem na zadnji klopi vozila. Pri tem pa nobeden od njih razen tujca na sovoznikovem mestu, ni bil pripasan z varnostnim pasom. Vožnjo, ki naj bi trajala od 2,5 do 3 ure naj bi obdolženi opravil brez postanka in po avtocesti, kjer so hitrosti vozil višje. Zaradi stisnjenosti potnikov v vozilu ni bilo prostora za normalno sedenje, zato je prišlo do pomanjkanja svežega zraka v kabini vozila, tujci pa so bili posledično izpostavljeni nevarnosti za svoje zdravje.

7. Pritožbeno sodišče na podlagi vsega navedenega v celoti soglaša z razlogi izpodbijanega sklepa, da je na stopnji utemeljenega suma dopustno sklepati, da je obdolženi deloval kot aktivni član hudodelske združbe in bil v stikih z organizatorji ilegalnih migracij, saj je prevoz opravljal na podlagi predhodnih navodil tujca I. I., ki jih je prejemal tekom opravljanja prevoza in pot spremljal s pomočjo nameščene navigacije na mobilnem telefonu, kar po oceni pritožbenega sodišča nedvomno kaže, da je obdolženi H. H. kot član hudodelske združbe ter z namenom pridobitve premoženjske koristi zase, nezakonito prevažal šest tujcev (državljanov Sirije brez dovoljenj za bivanje) po ozemlju Republike Slovenije. Da je bilo dejanje storjeno v okviru hudodelske združbe je mogoče sklepati tudi na podlagi podatkov ter posnetkov iz mobilnega telefona in vsebine elektronske (telefonske) komunikacije, katerih vsebina naj bi bila vezana na temo prevoza ljudi do meje in čez državno mejo in za kolikšen znesek plačila na osebo. Pritožbeno zanikanje vpletenosti obdolženca v delovanje hudodelske združbe in opravičevanje oprave prevoza tujcev čez slovensko ozemlje v smislu izvrševanja zgolj prijateljske usluge in v izpolnjevanju humanitarnih nazorov, glede na vse navedeno nikakor ne more biti uspešno. Tako je po oceni pritožbenega sodišča pravna opredelitev po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 na mestu, saj se obdolžencu očita, da je deloval kot član hudodelske združbe, utemeljen sum pa je v tej smeri podan tako v objektivnem, kakor tudi v subjektivnem pogledu.

8. Zaključka sodišča prve stopnje o obstoju ponovitvene nevarnosti pritožnik konkretizirano ne izpodbija, zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na celovite, jasne in prepričljive razloge sodišča prve stopnje v točki 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa.

9. Sodišče prve stopnje je razumno opredelilo, da teža obravnavanega kaznivega dejanja, ki ga je obdolženec na ravni utemeljenega suma izvršil iz koristoljubnih motivov, in ki ogroža varnost tujcev pred ekonomskim izkoriščanjem in razmerami v katerih poteka njihovo spravljanje preko državnih mej, utemeljeno odtehta poseg v njegovo ustavno zagotovljeno pravico do osebne svobode, pri čemer po oceni pritožbenega sodišča ne bi bil primeren niti noben drug nadomestni ali drug milejši ukrep, temveč je ukrep pripora v obravnavanem primeru tako neogiben kot tudi sorazmeren ukrep.

10. Ker glede na obrazloženo pritožbeni očitki zagovornika obdolženega niso utemeljeni in ker pri uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

11. Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.