Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica sodišča prve stopnje, na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 285.e členom ZKP, zavrnila predlog obtoženčevega zagovornika za izločitev nedovoljenih dokazov, podan na predobravnavnem naroku 5. 10. 2020. 2. Zoper prvostopenjski sklep se je obtoženčev zagovornik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov v celoti ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V predlogu za ekskluzijo nedovoljenih dokazov, podanem v pisni obliki na predobravnavnem naroku 5. 10. 2020, je zagovornik obtoženega J. S. predlagal izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi hišne preiskave izvedene na podlagi odredbe preiskovalne sodnice z dne 12. 5. 2017, opr. št. I Kpd 20284/2017, ter preiskave elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov, odrejene na podlagi odredbe preiskovalne sodnice z dne 18. 5. 2017, opr. št. I Kpd 20886/2017. Poglavitni poudarek predloga je bil v zagovornikovem prepričanju, da ob izvedbi teh preiskovalnih dejanj, s tem pa tudi ob izdaji odredb preiskovalnih sodnic Okrožnega sodišča v Celju ni bil podan zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum.
5. Po 219. členu ZKP sta hišna in osebna preiskava nezakoniti in sodišče ne sme opreti svoje odločbe na dokaze, pridobljene tekom teh preiskav, če sta bili opravljeni brez pisne odredbe sodišča, ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, ali če sta bili opravljeni v nasprotju z določbami prvega, tretjega in četrtega odstavka 218. člena ZKP. Pogoje za odreditev hišne preiskave določa 214. člen ZKP. Utemeljeni razlogi za sum, kot eden izmed pogojev za zakonitost hišne preiskave, morajo biti po prvem odstavku 214. člena ZKP podani že v času izdaje odredbe za hišno preiskavo. Izkazani morajo biti tako, da so lahko kadarkoli preverljivi in jih ni mogoče utemeljevati za nazaj z dokazi, pridobljenimi s hišno preiskavo (antecedenčnost).
6. Sodišče prve stopnje je pod točkami 11 do 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno in z izčrpnimi razlogi, ki jih sodišče druge stopnje v celoti sprejema, argumentiralo zakaj je prepričano, da sta imeli dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča v Celju v trenutku, ko sta prejeli v obravnavanje predloga Okrožnega državnega tožilstva v Celju z dne 12. 5. 2017, številka CE-Ktpp/182/2017 MS/KP ter z dne 8. 9. 2017, številka CE-Ktpp/182/2017-MS-Am/am, dovolj preverljivo podlago za utemeljevanje zahtevanega dokaznega standarda, kar sta tudi uspešno opravili v odredbi za hišno preiskavo z dne 12. 5. 2017, opr. št. I Kpd 20284/2017 (hišna preiskava in preiskava vozila) in z dne 18. 5. 2017, opr. št. I Kpd 20886/2017 (preiskava elektronskih naprav in nosilcev elektronskih podatkov). Kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, odločitev preiskovalnih sodnic ni temeljila na posnetku videonadzorne kamere, pač pa tudi na številnih drugih dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje izčrpno iz obeh odredb povzelo v točkah 11 in 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Odredba za hišno preiskavo je bila izdana zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja prikrivanja po prvem odstavku 217. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor premično ali nepremično stvar, za katero ve, da je bila pridobljena s kaznivim dejanjem, kupi, sprejme v zastavo, si kako drugače pridobi, prikrije ali razpeča. Preiskovalna sodnica je v odredbi z dne 12. 5. 2017 prepričljivo argumentirala, da na podlagi predloženega dokaznega gradiva obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da obtoženi prodaja stvari, za katere ve, da so bile ukradene. Prepričljivo je pojasnila povezavo med osebo, ki je na spletnem portalu ... v kritičnem času prodajala istovrstne predmete, kot so bili odtujeni oškodovani družbi in obtožencem. Ne gre spregledati tudi izjave zaposlenega v trgovini Ž. B. F. z dne 12. 5. 2017 glede poizvedb za nakup oglaševanega vrtalnika znamke M. ter odgovora moškega, ki je vrtalnik prodajal, da prodajalec za sicer nov vrtalnik nima dokumentacije. Kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pa je zahtevani dokazni standard v odredbi z dne 18. 5. 2017 opredeljen enako kot v prejšnji za hišno preiskavo. Pritožbeno zatrjevana okoliščina, da pri hišni preiskavi odtujeni predmeti niso bili najdeni, glede na ugotovljene okoliščine, da naj bi jih obtoženec prodajal, ne more pretehtati pri odločitvi sodišča. Tudi glede zaseženega telefonskega aparata ni ugotoviti nezakonitosti kot jih zatrjuje pritožnik. Kot pravilno pojasnjuje prvo sodišče, je bil smoter odredbe z dne 12. 5. 2017 ne le odkritje in zavarovanje odtujenih predmetov, pač pa tudi odkritje in zavarovanje predmetov, ki bi lahko bili povezani s storitvijo kaznivega dejanja prikrivanja. To pa je mobilni telefon kot komunikacijsko sredstvo, ki se je nenazadnje lahko uporabilo pri prodaji odtujenih predmetov, nedvomno bil. Nekajdnevni časovni razmak od zasega telefonskega aparata do odreditve njegove preiskave tudi po prepričanju sodišča druge stopnje ne pomeni, da bi bila preiskava tega aparata nezakonita. Tudi pritožbeni očitki v tej smeri so izraženi le na podlagi domnev, ne pa konkretnih dejstev.
7. Na podlagi zgoraj navedenega gre torej zaključiti, da je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, in ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
8. Če bo za obtoženega J. S. nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.