Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen do 80 % zoper obe toženki.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za dve postavki zoper prvo toženko ni utemeljen. V ostalem pa je pritožbo prve toženke in v celoti pritožbo druge toženke zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo vmesno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Druga toženka v obsežnem predlogu za dopustitev revizije skuša prikazati, da v konkretnem primeru ni bila dejanski delodajalec tožniku (ob tem se sklicuje na zadeve VS RS II Ips 207/2014, VIII Ips 49/2020, II Ips 659/2007 in II Ips 199/2007 ter zadeve višjih sodišč). Sicer pa meni, da je tožnikov soprispevek k nastanku škode večji kot zgolj 20-odstotkov. Zatrjuje tudi kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 22., 23. in 25. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je dejanski delodajalec lahko pravna oseba, ki sproti, dnevno, po ustaljeni organizaciji dela ni organizator gradbenih del in ne izvaja nadzora nad delovnim procesom na gradbišču, temveč enkrat tekom skoraj dvoletnega gradbenega projekta v izjemnih okoliščinah naroči opravo enostavnega dela delavcu drugega delodajalca, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do nastanka velike in nepopravljive škode (tj. uničenja zgodovinskih fresk); (2) ali morajo ustrezna navodila v smislu 9. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu, v nadaljevanju ZVZD-1 (za opravo enostavnega dela za preprečitev neposredno grozeče škode na objektu), dana delavcu drugega delodajalca, kot je tožnik v konkretnem primeru, vključevati tudi izrecno prepoved ravnanj, ki bi jih sicer smel izvesti za to posebej usposobljen delavec, ne pa tudi tožnik, ki za takšno delo ni usposobljen;1 (3) ali je glede na določbe ZVZD-1 oseba, ki daje navodilo za delo, dolžna preveriti, ali je delavec morebiti navodilo razumel tako, da mu je naročeno delo, za katerega ni usposobljen, ali pa velja nasprotno, torej da je predvsem dolžnost delavca, da osebo, ki mu je naročila delo, opozori, da sam navodilo razume na način, da mu je naročeno delo, za katerega ni ustrezno usposobljen (čeprav mu takšno delo dejansko ni bilo naročeno);2 (4) ali je sodišče druge stopnje (kot tudi sodišče prve stopnje) pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji, da naj bi bila družba, katere zaposleni je delavcu drugega delodajalca izjemoma enkratno naročil enostavno delo za preprečitev nastanka velike škode na objektu (pri čemer ta družba ni izvajala gradbenih del in dnevno, po ustaljeni organizaciji dela ni bila organizator del na gradbišču ter ni izvajala nadzora nad delovnim procesom na gradbišču), dolžna zagotoviti konstanten oz. neposreden nadzor nad takšnim delavcem ob izvajanju tega dela, ne glede na to, da je takšno (enostavno in nenevarno) delo pravilno in varno opravljal že dan prej, in sicer po navodilih druge osebe (zaposlene pri družbi, ki je bila po ustaljeni organizaciji dela organizator del na gradbišču in je izvajala gradbena dela ter nadzor nad delovnim procesom na gradbišču);3 (5) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določbo 360. člena ZPP, ko se pri presoji, kdo izmed več udeleženih je imel položaj dejanskega delodajalca, ni opredelilo do pritožbenih navedb druge toženke (katero je sodišče prve stopnje štelo za dejanskega delodajalca), ki se nanašajo na vprašanje, kdo je sprotno, na dnevni ravni odrejal delo, razporejal delavce in vršil nadzor nad delovnim procesom in delavci; ali obrazložitev sodišča druge stopnje v delu obstoja pasivne legitimacije druge toženke kot dejanskega delodajalca zadosti standardu obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave in pravici do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog druge toženke zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS VIII Ips 130/2013, VIII Ips 284/2017, II Ips 961/2007 in II Ips 252/2009. 2 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS II Ips 202/2011, VIII Ips 161/2018, VIII Ips 321/2017, II Ips 120/2014, II Ips 792/2006, VIII Ips 46/2020 in VIII Ips 19/2019. 3 Ob tem se sklicuje na zadeve VS RS VIII Ips 41/2021, VIII Ips 212/2010 in II Ips 33/2021.