Jedro

Prenehanje zakonske zveze zaradi smrti zakonca, ki je nastopila med trajanjem upravnega postopka, ne more biti edina podlaga za zavrnitev tožničine prošnje za sprejem v državljanstvo RS po drugem odstavku 12. člena ZDRS. Zakonska zveza prosilca predstavlja namreč posebno okoliščino osebnega stanja, zato je njen obstoj v tem primeru potrebno presojati glede na stanje v času vložitve prošnje za državljanstvo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1556/98-10 z dne 7.4.1999, se spremeni tako, da se tožbi ugodi ter se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije, opr. št. 0011/10-XVII-199.029 z dne 14.8.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 - popravek, v nadaljevanju: ZUS) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 14.8.1998. S to odločbo je tožena stranka odločila, da se ne ugodi prošnji tožnice za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče navedlo, da je tožnica zaprosila za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije s prošnjo z dne 19.11.1997, na podlagi 10. člena, v zvezi z 2. odstavkom 12. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I, 38/92 in 13/94, v nadaljevanju: ZDRS). V postopku pred upravnim organom je bilo ugotovljeno, da je tožnica 6.5.1960 sklenila zakonsko zvezo s Z.P., ki pa je umrl 12.3.1998. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in 1/89, v nadaljevanju: ZZZDR) v 63. členu med drugim določa, da zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca. Ker je bila odločba tožene stranke izdana dne 14.8.1998, je pravilno stališče tožene stranke, da tožnica ne izpolnjuje več pogoja za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije po 2. odstavku 12. člena ZDRS, to je najmanj dve leti trajajoče zakonske zveze, saj je s smrtjo Z.P. zakonska zveza med njim in tožnico prenehala. Odločba tožene stranke je bila izdana v razumnem roku, tožnica pa ni izkoristila možnosti po 26. členu ZUS in ni vložila tožbe zaradi molka upravnega organa.

V pritožbi tožnica navaja, da odločba tožene stranke ni bila izdana v zakonskem roku. Če bi bila izdana v predpisanem roku, bi bila zanjo ugodna, saj je izpolnjevala vse pogoje za sprejem v državljanstvo. Prvostopno sodišče je uporabilo različne kriterije zanjo in za toženo stranko. Bila je 39 let poročena s Slovencem in se je zaradi njega z vsem svojim premoženjem preselila v Slovenijo. Njegove nenadne smrti ni mogla preprečiti. Prvostopno sodišče je ne obravanava z razumevanjem, ampak strogo po zakonu. Po drugi strani pa prvostopno sodišče za toženo stranko ugotavlja, da je bila odločba, ki je bila izdana z večmesečno zamudo, izdana v razumnem roku, kakor da zakoni in zakonski roki za toženo stranko ne veljajo. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo odpravi in jo sprejme v državljanstvo Republike Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Po ZDRS lahko pristojni organ, če je to v skladu z nacionalnim interesom, po prostem preudarku sprejme v državljanstvo Republike Slovenije osebo, ki je že najmanj dve leti poročena z državljanom Republike Slovenije, če dejansko živi v Republiki Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto in če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., in 8. točke prvega odstavka 10.člena tega zakona (2. odstavek 12. člena ZDRS). Najmanj dve leti trajajoča zakonska zveza je torej poseben pogoj, ki seveda mora biti podan. Toda prenehanje zakonske zveze kot osebnega stanja, neodvisno od okoliščin na strani prosilca, med potekom upravnega postopka, po presoji pritožbenega sodišča, nima takega pomena, kot pa obstoj vseh drugih pogojev, ki morajo res obstajati tudi ob izdaji odločbe.

Kot je razvidno iz upravnih spisov in prvostopne sodbe, je tožnica dne 6.5.1960 sklenila zakonsko zvezo z Z.P. in je bila ob vložitvi prošnje za sprejem v državljanstvo RS z njim poročena 37 let. Okoliščina (smrt zakonca), ki je nastopila med trajanjem postopka, ter po poteku instrukcijskega roka za izdajo odločbe iz 1. odstavka 218. člena ZUP, na nastanek katere tožnica ni mogla vplivati, po presoji pritožbenega sodišča, ne more biti edina podlaga za zavrnitev njene prošnje za sprejem v državljanstvo. Zakonska zveza prosilca predstavlja namreč posebno okoliščino osebnega stanja, zato je njen obstoj, v tem primeru, potrebno presojati glede na stanje v času vložitve prošnje za državljanstvo, ne pa, kot to velja sicer, za ves čas upravnega postopka. Zaradi navedenega je bilo potrebno pritožbi tožnice ugoditi.

Po presoji pritožbenega sodišča je prvostopno sodišče s tem, ko je štelo, da tožnica ne izpolnjuje navedenega pogoja iz 2. odstavka 12. člena ZDRS, zmotno uporabilo materialno pravo v tej zadevi. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo.