Snemanje pogovorov zaposlenih v klicnem centru

Datum

17.02.2023

Številka

07121-1/2023/210

Kategorije

Delovna razmerja, Pravne podlage, Video in avdio nadzor

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo 13. 2. 2023 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede delodajalčevega snemanja in poslušanja službenih pogovorov zaposlenih v klicnem centru. Navajate, da vam je delodajalec omenil, da lahko »ure in ure posluša vaše pogovore«, čeprav od vas ni zahteval privolitve oziroma soglasja ali vas izrecno opozoril na to.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Področje snemanja telefonskih klicev ureja Zakon o elektronskih komunikacijah, ki snemanje telefonskih klicev brez privolitve uporabnika ali zakonske podlage načeloma prepoveduje. Po 7. odstavku 214. člena je snemanje komunikacij (in povezanih podatkov o prometu) dovoljeno za zagotavljanje dokaza o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, in sicer pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). V tem primeru je obdelava dopustna le za zakonite namene iz ZEKom-2, ali če obstaja druga pravna podlaga, ki pa v tem primeru ne more biti v splošnih določbah 48. člena ZDR-1 glede na določbe ZEKom-2.

Klice kupcev je nedopustno izkoriščati za nadzoru zaposlenih, saj za nadzor obstajajo drugi ukrepi, ki ne zahtevajo snemanja in obdelave osebnih podatkov klicateljev. Tako snemanje klicev z namenom nadzora zaposlenih predstavlja nesorazmeren poseg v zasebnost posameznika.

Kot določa Zakon o delovnih razmerjih, mora delodajalec upoštevati in ščititi zasebnost delavca ter zagotoviti delovno okolje, v katerem noben delavec ni izpostavljen nadlegovanju. Poleg tega se po 48. členu ZDR-1 osebni podatki delavcev lahko zbirajo in obdelujejo samo, če tako določa zakon oziroma če je to potrebno za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

Obrazložitev

IP pojasnjuje, da so podlage, pogoji in omejitve snemanja telefonskih klicev kot specialna zakonodaja na tem področju urejeni v Zakonu o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22; ZEKom-2). Ta zakon načeloma prepoveduje snemanje telefonskih klicev brez privolitve uporabnika ali zakonske podlage. V sedmem odstavku 214. člena ta zakon določa, da je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse zato, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). IP dodaja, da je v primeru snemanja po 7. odstavku 214. člena obdelava dopustna le za zakonite namene iz ZEKom-2 oz. če obstaja druga pravna podlaga, ki pa v tem primeru ne more biti v splošnih določbah 48. člena ZDR-1 glede na določbe ZEKom-2.

Kot je IP poudaril že v preteklosti, je klice kupcev nedopustno izkoriščati za to, da se nadzoruje zaposlene. Za nadzor namreč obstajajo drugi ukrepi, ki ne zahtevajo snemanja in obdelave osebnih podatkov klicateljev, zato snemanje klicev s temi nameni pomeni nesorazmeren poseg v zasebnost posameznika. V primeru, ko bi šlo za snemanje komunikacije, ki ne poteka prek telefona (npr. pri prodaji v trgovini), bi bilo verjetno vsakomur očitno, da gre za pretiran ukrep in zato nesorazmeren poseg v pravice posameznikov.

Poleg tega Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmlS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, v nadaljevanju: ZDR-1) določa, da mora delodajalec varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost, prav tako je delodajalec dolžan zagotavljati delovno okolje, v katerem noben delavec ni izpostavljen nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca (ali sodelavcev). V ta namen mora delodajalec sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito delavcev pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali pred trpinčenjem na delovnem mestu. Varstvo delavčevih osebnih podatkov podrobneje ureja 48. člen ZDR-1, in sicer določa, da se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno z zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem.

Lepo vas pozdravljamo,

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka