Jedro

Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, da se ugotovi, da obveznost prve tožnice do toženke znaša 6.519,63 EUR in obveznost drugega tožnika do toženke 775,58 EUR. V preostalem delu je zavrnilo primarne in podredne tožbene zahtevke tožnikov, kot so razvidni iz III. in IV. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. Prva tožnica je s toženko sklenila kreditno pogodbo z valutno klavzulo v CHF 12. 4. 2007, tretja tožnica pa 14. 2. 2008. Predmet pogodb je bil stanovanjski kredit v EUR v protivrednosti zneska, izraženega v CHF, po referenčnem tečaju Evropske centralne banke za CHF. Določeno je bilo, da tožnici vračata kredit v enakih mesečnih anuitetah, določenih v CHF.

4. Zoper drugostopenjsko sodbo sta tožnici vložili predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) Ali je pravilna materialnopravna dokazna presoja sodišč nižjih stopenj, da je toženka izpolnila pojasnilno dolžnost glede valutnega tveganja, povezanega z valutnimi klavzulami v švicarskih frankih v potrošniških kreditih, v skladu z metodologijo in merili, ki jih je z razlago Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 postavilo s sodno prakso Sodišče Evropske unije, če za svoje trditve ni predložila listinskih dokazov?

(2) Ali je pravilna materialnopravna presoja sodišča druge stopnje, da jasnost in razumljivost pogodbenih pogojev izključuje presojo poštenosti glavnega predmeta kreditnih pogodb (dogovor o valutni klavzuli) in presojo ničnosti oz. delne ničnosti pogodbe zaradi nedopustnosti pravne podlage valutne klavzule, zato sodišču v sodbi ni treba odgovoriti na ostale pritožbene trditve o vprašanju dobre vere tožene stranke in o znatnem neravnotežju med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank?

(3) Ali predstavlja odločitev sodišča druge stopnje, da ne bo odgovorilo na pritožbene trditve o vprašanju dobre vere tožene stranke in o znatnem neravnotežju med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev temeljnih procesnih jamstev iz 14. in 22. člena Ustave Republike Slovenije?

(4) Ali je materialnopravno pravilna in skladna z Ustavo RS odločitev sodišča druge stopnje, da je treba pri oceni ustrezne intenzivnosti in obsega informiranja potrošnikov za izpolnitev pojasnilne dolžnosti upoštevati nevarnost pretirane skrbi za potrošnike in zato kot pravni standard povprečno skrbnega potrošnika upoštevati, da mora povprečen potrošnik, upoštevajoč temeljna pravila logičnega sklepanja ter osnovne računske operacije, sam brez težav z zadostno natančnostjo za sprejem preudarne odločitve o sprejemu tveganja, izračunati kaj pomenita manjša ali večja sprememba tečaja CHF za višino njegove obveznosti?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnici nista izkazali izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Senat v sestavi, navedeni v uvodu sklepa, je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).