Jedro

Ker je upravni organ prve stopnje nepopolno ugotovil dejansko stanje, je bila njegova odločba pravilno odpravljena, tožba pa pravilno zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožnic zoper odločbo tožene stranke z dne 5.3.2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožnic zoper delno odločbo Upravne enote Ljubljana z dne 23.4.2003, in sicer tako, da je odločbo v 1., 2. in 4. točki odpravila in zadevo v navedenem delu vrnila prvostopnemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je navedla, da so bile tožnicam vrnjene nepremičnine parc. št. 15 k.o... (v naravi je bila to hiša A.), del parc. št. 15/1 do izmere 588 m2 k.o... in razlika med vrednostjo devetih podržavljenih stanovanj in vrednostno stanovanj, vrnjenih z delno odločbo Občine Ljubljana z dne 2.8.1994, in sicer v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d. v višini 129.399 DEM, od tega A.A. do ene polovice, B.B. do ene četrtine in C.C. do ene četrtine (prva točka izreka prvostopne odločbe). Slovenska odškodninska družba d.d. je dolžna izročiti obveznice v roku treh mesecev po pravnomočnosti odločbe (druga točka izreka). Zavrnjen je bil zahtevek za denacionalizacijo celih zgradb B.6 in B.8, razen iz denacionalizacij izvzetih stanovanj in že denacionaliziranih stanovanj (tretja točka izreka) in zahtevek za denacionalizacijo ob podržavljenju dela parc. št. 24/1 in 23/1 k.o. S.Š., ki danes predstavlja parc. št. 10/5, 10/6, 11/6, 11/4 in 11/5 k.o... (četrta točka izreka).

Tožena stranka šteje za neutemeljene ugovore, da za odvzeto zemljišče upravičenkam pripada odškodnina v višini tržne vrednosti. Vrednost podržavljenega premoženja se v postopku denacionalizacije ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja predpisuje Zakon o denacionalizaciji. Zavrača tudi ugovor, da se upravičenkam vrneta obe zgradbi v celoti. Iz odločb o denacionalizaciji je razvidno, da so bili nacionalizirani solastninski deleži na zgradbah. Morebitna gradnja oziroma nadzidava stanovanjske hiše brez dovoljenja ni predmet denacionalizacijskega postopka. Upravičenkam glede na določbe ZDen in določbo 116. člena takratnega Stanovanjskega zakona tudi ne morejo biti vrnjena stanovanja, ki so s sporno zidavo nastala.

Utemeljeni pa so ugovori zoper četrto točko izreka izpodbijane odločbe glede delov zemljišča, takratnih parc. št. 24/1 in 23/1 k.o..., saj je prvostopni organ nepopolno ugotovil dejansko stanje glede odvzema delov tega zemljišča in zato tudi nepravilno uporabil določbe ZDen. Ugotavljati bi moral, na kakšen način so deli zemljišča prešli iz uporabe oziroma posesti upravičenk. Tudi ni razčiščeno dejansko stanje v zvezi s parc. št. 24/6, ki naj bi po delilnem načrtu geometra B. verjetno nastala iz parc. št. 24/1, katere lastnice so bile upravičenke. V spisih je tudi kopija odločbe z dne 20.1.1970, s katero je bila v skladu s komunalnim urejanjem zemljišč Občine Ljubljana izročena v posest in uporabo tudi parcela št. 23/3 v izmeri 374 m2, ki je nastala po delitvi parc. št. 23/1 in bila vpisana v vložno številko 5 k.o... Tožena stranka opozarja tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-1 130/01-18 z dne 23.5.2002, v kateri je pojasnjeno, kako se mora razlagati 4. člen, 9 točka 3. člena ter 31. in 32. člen ZDen. Upravičenost do denacionalizacije je odvisna od podržavljenja stavbnega zemljišča in ne od časa njegovega odvzema iz posesti. Prvostopni organ je tudi kršil določbo 208. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, saj prva točka izreka ni določna, ker iz izreka ni razviden točen znesek odškodnine, ki gre vsaki od upravičenk posebej.

Zato je tožena stranka odločbo organa prve stopnje v prvi, drugi in četrti točki izreka odpravila in v navedenem delu vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Prvostopni organ bo moral ugotoviti dejansko stanje glede odvzema delov denacionaliziranega zemljišča s parc. št. 24/1 in 23/1, ki danes predstavljajo parc. št. 10/3, 10/5, 10/6, 11/6, 11/4 in 11/5, vse k.o... Pridobiti bo moral historični zemljiškoknjižni izpisek za vložno številko 5, glede ostalega dela zemljišča pa ugotoviti, ali so bili deli nepremičnine morebiti odvzeti v smislu določbe 3. odstavka 8. člena ZDen ter glede na ugotovitve ponovno odločiti. Ponovno bo moral oblikovati izrek odločbe glede na to, da gre za več upravičenk. Če bo ugotovil, da je parc. št. 24/6 s pritiklinami nastala iz dela parc. št. 24/1, bo moral zahtevo za denacionalizacijo za ta del zemljišča zavrniti, saj so upravičenke skupno pogodbo z dne 3.4.1968 iz pogodbe o odškodnini z dne 18.2.1968 pravico uporabe prosto prenesle.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Strinja se z razlogi in napotki tožene stranke in zavrača tožbene ugovore.

Tožnice v pritožbi navajajo, da sodišče do večine tožbenih ugovorov ne zavzame nobenega stališča. Ponavljajo, da je pomembna tržna vrednost odvzetih nepremičnin. Odškodnina mora ustrezati realni vrednosti. Ni razumljivo, zakaj se sodišče strinja z razlogi za odpravo celotne prve točke izreka prvostopne odločbe. Upoštevati je, da je bila zahtevana denacionalizacija celotnih zgradb, ne le posameznih stanovanj. Sodišče bi moralo samo zavzeti stališče o pomenu pogodb. Toženi stranki bi moralo naložiti izdajo potrdila o delni pravnomočnosti odločbe prve stopnje.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (ZUS-1). Po 1. odstavku 107. člena je določil, da vrhovno sodišče vsa pred uveljavitvijo ZUS-1 vložena pravna sredstva vložena v upravnem sporu, obravnava po ZUS-1. Glede na kriterije iz 2. odstavka 107. člena ZUS-1 se obravnavana pritožba, vložena po ZUS, obravnava kot pritožba po ZUS-1, saj je pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji pogoj za njeno izvršitev (3. odstavek 66. člena ZDen).

Nima podlage pritožbeni ugovor, da sodišče prve stopnje ni odgovorilo na tožbene ugovore. Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče odgovorilo na vse ugovore in to s konkretnimi razlogi.

Pravilno je bilo pojasnjeno, da plačilo odškodnine v višini tržne vrednosti odvzetih nepremičnin ni skladno z določbami ZDen. Vrednost podržavljenega premoženja se v postopku denacionalizacije ugotavlja le na način, ki ga za posamezno vrsto premoženja predpisuje Zakon o denacionalizaciji. Zato ugotovitev vrednosti premoženja po metodologijah, ki jih ZDen ne predpisuje, ne more biti podlaga za odločanje v postopku denacionalizacije.

Pravilna je tudi presoja, da izrek prvostopne odločbe ni določen, saj ni razviden točen znesek odškodnine, ki gre vsaki upravičenki posebej. Zato tudi ta pritožbeni ugovor ni utemeljen.

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z razlogi, s katerimi sta tožena stranka in sodišče prve stopnje zavrnila ugovore, ki se nanašajo na trditev, da so bile denacionalizirane celotne zgradbe ne pa le posamezni solastninski deleži. Pravilno je bilo s tem v zvezi pojasnjeno, da nadzidani objekti, ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj, ne morejo biti predmet denacionalizacijskega postopka.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je dejansko stanje (v obsegu kot to ugotavlja sodišče prve stopnje in tožena stranka) ostalo nepopolno ugotovljeno. Pravilno je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, da bodo v ponovnem postopku tožnice lahko dokazovale dejansko vsebino in dejanske podlage pogodb z dne 3.4.1968 in z dne 28.2.1968. Ni utemeljen ugovor v zvezi z v tožbi zahtevano odločitev o naložitvi izdaje potrdila o delni pravnomočnosti odločbe prve stopnje, ki ga tožnice ponavljajo v pritožbi. V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost odločitve po dejanskem in pravnem stanju, kakršno je bilo ob izdaji prvostopne odločbe, zato zahtevana naložitev delne potrditve pravnomočnosti prvostopne odločbe ni predmet tega postopka, kot je to pravilno navedlo že sodišče prve stopnje.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije kot pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.