Jedro

Ni mogoče izdati začasne odredbe, če upnik ne izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo le-ta nastala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se prepovedala vknjižba nepremičnin na podlagi sodne poravnave. Zoper sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec, ki izrecno ne uveljavlja nobenega izmed pritožbenih razlogov po 353.členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je glede na določbo 498.člena sedaj veljavnega ZPP še potrebno uporabiti v tej zadevi. Sodišču predlaga, naj sklep kot "nezakonit zavrne in izda začasno odredbo." Pritožnik v svoji pritožbi zatrjuje da bi bila začasna odredba povsem zakonita, ker je razpravljajoča sodnica izdala nezakonito sodno listino, "takozvano sodno poravnavo". Ta je bila, vnovič opozarja pritožnik, "opravljena" brez njegove navzočnosti. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ter se pridružuje tako razlogom kot odločitvi prvega sodišča. Sodišče je v razlogih povsem jasno navedlo, da sedanji pritožnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve do predlagateljice, kar je obvezen pogoj za izdajo začasne odredbe po 272.členu Zakona o izvršbi ina zavarovanju - ZIZ. Že iz tega razloga je odločitev pravilna in je pritožbene navedbe v ničemer ne omajejo. Pritožba vsebuje zgolj pravna naziranja prvega nasprotnega udeleženca, po katerih naj bi bila začasna odredba zakonita. To ne drži že iz zgoraj navedenega vzroka. Zatrjevanja o lažnosti sodne poravnave pa nimajo nikakršne dejanske ali pravne podlage. Procesna situacija v obravnavani zadevi je torej takšna, da skuša pritožnik doseči izdajo začasne odredbe, ki je diametralno nasprotna pravnomočni sodni poravnavi. Dokler le-ta ni razveljavljena v posebnem postopku po tožbi na razveljavitev sodne poravnave, pa je vsakršno sklicevanje na njeno lažnost, nezakonitost ali podobno neutemeljeno, terjatev, ki jo pritožnik zatrjuje in ki, kot rečeno, nasprotuje pravnomočni sodni poravnavi, pa ni verjetno izkazana. Pritožba je torej neutemeljena. Ker prvo sodišče tudi ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (368.člen ZPP/77).