Jedro

Postopek izbire sodnika in predsednika sodišča spada med postopke, za katere veljajo zahteve iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP). V primeru, ko država kandidatom v postopku imenovanja zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je tako tudi po praksi ESČP pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Temu sledi tudi Ustavno sodišče, ki zagovarja, da mora sodni svet kot poseben ustavni organ (131. člen Ustave) imeti pri odločanju široko polje proste presoje, vendar mora prav zaradi tega posebej paziti, da so v tem postopku zagotovljena jamstva poštenega postopka iz 22. člena Ustave. Postopek, v katerem se kandidat poteguje za sodniško mesto, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit in transparenten, izbira pa utemeljena na objektivnih merilih.

Po praksi ESČP je ob očitku nepoštenosti postopka treba ugotoviti, ali je bil postopek v celoti, vključno z načinom zbiranja in predložitve dokazov, pošten v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP, zlasti tudi z vidika pravice stranke do izjave. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je Sodni svet zato, ker tožnici pred ustnim razgovorom in odločanjem ni dal možnosti, da s predložitvijo listinskih dokazov ovrže obremenjujoče očitke o neetičnem ravnanju in kazenski ovadbi oziroma ni sam preveril govoric, kršil njeno pravico do poštenega postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi, predlog Sodnega sveta, št. Su 209/2023-24 z dne 19. 10. 2023, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodni svet je na 46. seji 19. 10. 2023 na podlagi razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 140 z dne 4. 11. 2022, med prijavljenimi kandidati opravil izbiro za mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče).

2. Sodni svet je razpisni postopek na podlagi četrtega odstavka 18. člena Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS) vodil v več fazah. Najprej je ugotovil, da so se na razpisano sodniško mesto prijavile tri kandidatke, ki vse izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Na podlagi tretjega odstavka 16. člena ZSS je pridobil mnenje predsednika Vrhovnega sodišča (SuZ 32/2022 z dne 5. 5. 2023), na 43. seji 7. 9. 2023 je opravil oceno primernosti kandidatk in sklenil, da se na razgovor povabijo vse tri. Po opravljenih razgovorih na 46. seji 19. 10. 2023 je istega dne sklenil, da na razpisano mesto vrhovne sodnice na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča izbere A. A., ki jo je predlagal Državnemu zboru RS v imenovanje.

3. Zoper ta predlog tožnica vlaga tožbo na podlagi 36. člena Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve).

**Povzetek bistvenih tožbenih navedb in navedb iz odgovorov na tožbo**

4. Tožnica zatrjuje nezakonitost predloga za imenovanje izbrane kandidatke in zahteva presojo zakonitosti izbirnega postopka. Navaja, da je predsednik Sodnega sveta na seji 19. 10. 2023 ob koncu razgovora z njo povedal, da je istega dne izvedel, da je tožnica ena od strank v pravdni zadevi, v kateri je bil podan predlog za delegacijo pristojnosti odločanja na drugo višje sodišče, in da naj bi tožnica vplivala na odločitev prvostopenjske sodnice v tej pravdni zadevi, zaradi česar naj bi bila zoper njo vložena kazenska ovadba. Pojasnjuje, da je bil predlog za delegacijo vložen v pravdni zadevi glede delitve družinskega premoženja, v kateri je stranka postopka. Predlog je bil vložen zato, ker je v eni od zadev, ki se nanašajo na to družinsko premoženje, podala prošnjo za pospešitev postopka. Navaja, da je njeno ravnanje presojala tudi Komisija za etiko in integriteto Sodnega sveta, ki je sprejela načelno mnenje, da vložitev predloga za pospešitev postopka ni bila v nasprotju z načeli sodniške etike. Ker je bil podatek o kazenski ovadbi zanjo presenečenje, je na Okrožno državno tožilstvo 6. 11. 2023 vložila prošnjo za posredovanje podatka o morebitni vloženi kazenski ovadbi zoper njo. Na ponovno prošnjo z dne 5. 12. 2023 je prejela odgovor, da so bile zoper njo vložene tri kazenske ovadbe, ki pa so bile s sklepom tožilstva zavržene, vendar nobena v zvezi z dogodkom, ki ga je izpostavil predsednik Sodnega sveta. Predsednik Sodnega sveta je povedal, da je informacijo o vloženi kazenski ovadbi zoper tožnico, ker naj bi vplivala na odločitev prvostopenjske sodnice, delil s članicami in člani Sodnega sveta, da bi se to upoštevalo pri ugotovitvi, kateri od prijavljenih kandidatov najbolje izpolnjuje kriterije za izbiro. Tožnica navaja, da predstavlja podatek o vloženi kazenski ovadbi zoper njo nepreverjeno informacijo, pridobljeno v razgovoru predsednika Sodnega sveta z neznano osebo; nezakonito pridobljen podatek za namene izvajanja pristojnosti Sodnega sveta pa je tako pridobljen v nasprotju z določbo 8. člena ZSSve. S tem je bila tožnica v postopku diskreditirana in obravnavana neenakopravno, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka oziroma načela zakonitosti po prvem odstavku 31. člena ZSSve in ob smiselni uporabi prvega odstavka 6. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ter kršitev tožničine ustavne pravice do enakega varstva pravic pred državnim organom (22. člen Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju Ustava). Poudarja, da odločanje po prostem preudarku (diskrecijska pravica) ni podlaga za izdajo pravno nevezane odločbe, saj je Sodni svet pri odločanju vezan na meje pooblastila za odločanje; zakonito pridobljeni podatki pa so pogoj, da je odločanje po prostem preudarku sploh dopustno.

5. Tožnica še zatrjuje, da obrazložitev v izpodbijanem predlogu ne dosega zahtevanega standarda obrazloženosti, ker ni vsebinsko toliko napolnjena, da bi se lahko preverili vsi relevantni kriteriji oziroma kvalifikacije izbranega kandidata. Poudarja, da bi Sodni svet v izpodbijanem predlogu moral obrazložiti, zakaj ni upošteval mnenja kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča (v nadaljevanju mnenje oddelka), še zlasti, ker Sodni svet v dosedanjih postopkih izbire kandidatov na mesto vrhovnega sodnika mnenja oddelka nikoli ni obšel na način, da bi izbral drugega kandidata. Nasprotno pa obrazložitev v izpodbijanem predlogu ne dosega minimalnega standarda glede izbire sodnikov, ki ga je določila Dublinska deklaracija o minimalnih standardih za izbiro, imenovanje in napredovanje sodnikov v točki I.10 (Deklaracija),1 in tako predstavlja kršitev devetega odstavka 18. člena ZSS, prav tako pa tudi kršitev pravice do poštenega odločanja oziroma načela enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.2

6. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče tožbi ugodi in izpodbijani predlog odpravi.

7. Toženka v odgovoru na tožbo predlaga njeno zavrnitev. Pojasnjuje, da je predsednik Sodnega sveta na razgovoru s tožnico informaciji o očitku glede vplivanja na odločitev sodnice v pravdni zadevi in o domnevno vloženi kazenski ovadbi zoper tožnico v zvezi s tem, izrekel v pogojniku, tožnica pa je resničnost obeh na razgovoru zanikala. Navaja, da je bil Sodni svet informacijo, ki bi za tožnico v postopku lahko bila potencialno obremenjujoča, dolžan preveriti. Ker deluje Sodni svet v postopkih izbire kandidatov za sodniška mesta odprto in transparentno, je primerno, da sta bili pred tožnico in ostalimi člani Sodnega sveta obe informacij izpostavljeni. Glede domnevne kazenske ovadbe poudarja, da je Sodni svet strogo vezan na 27. člen Ustave, ki določa domnevo nedolžnosti, zato tudi če bi bila kazenska ovadba zoper tožnico vložena, to na odločitev Sodnega sveta ne bi moglo vplivati in zato Sodni svet tega dejstva ni dodatno raziskoval. Ker se je tožnica o predočenih dejstvih izjavila, navedeni informaciji nista mogli imeti in nista imeli na odločanje Sodnega sveta nikakršnega vpliva, pri čemer tudi ne gre za nezakonito pridobljen dokaz.

8. Pojasnjuje še, da je mnenje oddelka le eden od dokaznih virov, ki jih Sodni svet upošteva v postopku izbire, in ob odločanju po prostem preudarku nanj ni vezan. Ob sklicevanju na odločbe Ustavnega sodišča3 poudarja, da sodni preizkus odločitve Sodnega sveta ne obsega presoje, kateri izmed več kandidatov je strokovno in osebnostno najprimernejši za zasedbo funkcije, pač pa zgolj presojo poštenosti postopka.

9. Stranka z interesom A. A. predlaga zavrnitev tožbe. Navaja, da nestrinjanje neizbranega kandidata z mnenjem Sodnega sveta posega v diskrecijsko pravico organa odločanja, tožbe iz tega razloga pa ni mogoče vložiti. Tožničin očitek glede kršitve zakonitosti ni podan, glede obrazložitve odločitve s strani Sodnega sveta o (ne)izbiri kandidatke pa se sklicuje na uveljavljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča.4

10. Tožnica v odgovoru na odgovor toženke navaja, da iz prepisa zvočnega posnetka razgovora s tožnico kot kandidatko z dne 7. 12. 2023 izhaja, da očitek in informacija o vloženi kazenski ovadbi nista bila izražena v pogojniku, temveč v trdilniku in povednem naklonu kot uresničenem ravnanju.

11. Toženka dodatno pojasnjuje, da sicer drži, da je bila informacija o kazenski ovadbi s strani predsednika Sodnega sveta posredovana tožnici v izjavo v trdilniku, vendar je mogoče iz širšega konteksta zadeve razumeti, da je šlo za informacijo v pogojniku. Toženka ni štela, da gre za absolutno resnično trditev, temveč so članice in člani Sodnega sveta šteli zanikanje tožnice za dovolj verodostojno. Gre za okoliščine, ki pri odločanju sploh niso relevantne, saj navedbe o postopkih, v katerih je udeležena tožnica, niso obremenilno vplivale na odločitev toženke.

**Neizvedba glavne obravnave**

12. Vrhovno sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj so vse stranke podale pisno soglasje po 279.a členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in peto alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS‑1. Tako je Vrhovno sodišče v sporu odločilo na podlagi listin (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS -1).

**Odločitev o tožbi**

13. Tožba je utemeljena.

**Okoliščine obravnavanega primera**

14. Iz listin v spisu Sodnega sveta Su 209/2023 izhaja, da je bila tožnica z dopisom Sodnega sveta z dne 7. 11. 2023 obveščena, da je Sodni svet na seji 19. 10. 2023 obravnaval njeno kandidaturo za mesto vrhovnega sodnika na Vrhovnem sodišču, predvideno za kazenski oddelek, in jo na navedenem razpisu ni izbral; po opravljenih razgovorih v navzočnosti predsednika Vrhovnega sodišča je na seji 19. 10. 2023 sklenil, da na razpisano mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča izbere stranko z interesom, ki jo predlaga Državnemu zboru RS v imenovanje na mesto vrhovne sodnice. V tem dopisu je še navedeno, da je z odločitvijo o izbiri imenovane kandidatke Sodni svet istočasno odločil tudi o neizbiri ostalih kandidatk za navedeno prosto sodniško mesto (deveti odstavek 18. člena ZSS). Iz obrazložitve izpodbijanega predloga izhaja, da je izbrana kandidatka v dolgoletni sodniški karieri pridobila neprecenljive izkušnje na področju kazenskega prava. Njene sodniške rezultate v zadnjem triletnem obdobju je Personalni svet Vrhovnega sodišča povzel v oceni sodniške službe SuZ 142/2021 z dne 16. 5. 2022. Oceno je oblikoval na podlagi mnenja predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in sodnikov kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča - slednji njeno delo ocenjujejo kot zelo dobro oziroma pri ocenjevanju nekaterih vidikov nadpovprečno. Sodni svet je izpostavil, da stranka z interesom z aktivnostmi na drugih področjih prispeva na področju stroke, pa tudi drugih družbenih aktivnosti.5 V izpodbijanem predlogu je navedel, da sprejema tudi dokončno mnenje predsednika Vrhovnega sodišča o ustreznosti kandidatke, da stranka z interesom izpolnjuje pogoje za mesto vrhovne sodnice na Vrhovnem sodišču, po izvedenem razpisnem postopku pa zaključuje, da je za imenovanje na razpisano sodniško mesto najbolj primerna.

15. Iz listine št. SuZ 32/2022 z dne 5. 5. 2023 "Dokončno mnenje o ustreznosti kandidatk za mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča RS" izhaja, da je predsednik Vrhovnega sodišča med kandidatkami dal prednost tožnici. Mnenje predsednika Vrhovnega sodišča temelji na mnenju kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča RS, št. IV Kr 6/2023 z dne 31. 3. 2023. V slednjem je navedeno, da je kazenski oddelek na kolegiju 29. 3. 2023 presojal kandidature prijavljenih treh zelo dobrih kandidatk, pri čemer je ocenil, da vse kandidatke izpolnjujejo pogoje iz 28. člena ZSS, vendar je dal prednost tožnici. Pri tem se je oprl na kakovost obrazložitev v zadevah, ki so bile predložene v reševanje na Vrhovno sodišče v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi, in dejstvo, da so bile zavrnjene vse zahteve za varstvo zakonitosti v zadevah, v katerih je bila tožnica poročevalka, razen ene. V mnenju je navedeno, da njeno večletno kontinuirano nadpovprečno delo izhaja tudi iz številnih odločb personalnega sveta o hitrejšem napredovanju.

16. Med strankama ni sporna vsebina razgovora na seji Sodnega sveta 19. 10. 2023. Iz predloženega prepisa zvočnega posnetka razgovora s tožnico izhaja, da se je relevantni del razgovora glasil: "_Predsednik Sodnega sveta: … danes sem izvedel in to informacijo sem tudi delil s članicami in člani Sodnega sveta pred to sejo oziroma pred to točko te seje. In sicer predlog za delegacijo je bil poslan na Vrhovno sodišče, v predlogu za delegacijo odvetniška družba, ki zastopa nasprotno stranko. Ena od strank ste vi, v eni mislim, da v pravdni zadevi, to seveda samo po sebi ni nič problematičnega. Vendar pa v tem predlogu za delegacijo eno drugo višje sodišče, ko so stranke je ta delegacija nekaj običajnega ponavadi, nekako očita vam tudi to, da ste vplivali na odločitev prvostopne sodnice v tej zadevi, kjer ste udeležena kot stranka in izvedel sem ob tem tudi to, da naj bi bila zoper vas vložena tudi kazenska ovadba zaradi tega._ _Tožnica: Sploh ne vem za katero sodnico gre._ _Predsednik Sodnega sveta: No tam se vam očita, da ste pač z njo sodelovali oziroma da ste pritiskali nanjo, da ste nekako poskušali od nje ali da ste..._ _Tožnica: Jaz nič ne vem, ne, ne vem, vem, da je bil družinski spor, pač vem katera odvetniška pisarna to je, mene so oni že enkrat prijavili na Sodni svet, ker sem samo v eni zadevi dala kot B. B. prošnjo za pospešitev postopka na nepravdnem oddelku in so potem rekli, da sem kot višja sodnica vplivala na to. No in to je bilo na etični komisiji zavrnjeno, da pač sodnik ni samo sodnik, ampak je lahko tudi stranka ali pa pač..._ _Predsednik Sodnega sveta: No, saj kot sem rekel v tem delu ni problematično... Jaz sem to dobil kot posredovano informacijo, jaz v tej zadevi vsaj zaenkrat nisem, verjetno, če bom se bom verjetno tudi moral izločiti iz odločanja o predlogu za to delegacijo, jaz spisa ne poznam, predloga ne poznam, sem pa pač izvedel za vsebino tega predloga. ..._ _Tožnica: … jaz se s sodniki o tem, ker tudi pravdnih sodnikov ne poznam, to moram tako reči, jaz lahko samo rečem živijo, živijo na hodniku, ker se poznamo na videz, ampak z nobenih pravdnim sodnikom do danes jaz niti nisem pila kave, niti se z njimi to nisem pogovarjala. In tudi o kazenski ovadbi jaz ne vem nič. Tole zdele prvič slišim in moram reči, da sem malo presenečena._ _Predsednik Sodnega sveta: Ja, jaz sem vas moral o tem obvestiti..._"

17. Na podlagi zgornjih ugotovitev je Vrhovno sodišče presojalo, ali je utemeljen tožničin očitek o nepoštenosti postopka.

**Položaj Sodnega sveta v postopku za izvolitev oziroma imenovanje sodnika**

18. Ustava v 125. členu določa, da so sodniki pri opravljanju sodniške funkcije neodvisni. Neodvisnost sodnikov je varovana tudi z načinom postavljanja sodnikov na funkcijo.6 Po 130. členu Ustave sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta. Po izvolitvi sodnika o njegovem imenovanju na drugo sodniško mesto odloča sodni svet, razen če gre za imenovanje kandidata na mesto vrhovnega sodnika. V tem primeru o imenovanju sodnika odloči državni zbor na predlog Sodnega sveta (21. člen ZSS).

19. Z vidika varovanja tako zunanje kot notranje neodvisnosti sodnika in s tem sodstva kot celote je zelo pomembna sestava sodnega sveta, ki je določena v 131. členu Ustave in 10. členu Zakona o sodnem svetu (v nadaljevanju ZSSve). V njem je šest članov, ki jih izmed sebe izvolijo sodniki, in pet članov, ki jih predlaga v izvolitev predsednik republike, izvoli pa jih državni zbor. To pomeni, da pri oblikovanju sodnega sveta sodelujejo zakonodajna oblast, predsednik republike in sodna oblast. S to ureditvijo se zagotavlja medsebojni nadzor in omejevanje posameznih vej oblasti, obenem pa se sodnike varuje tudi pred nedovoljenimi pritiski zunaj in znotraj samega sodstva. O predlogih za izvolitev in o imenovanjih sodnikov namreč sodni svet odloča z dvotretjinsko večino (29. člen ZSSv). To zagotavlja, da odločitve nikoli ne morejo sprejeti le člani, ki so sodniki, prav tako pa tudi ne člani, ki niso sodniki.

20. Zaradi tega posebnega ustavnopravnega položaja je treba sodnemu svetu v zvezi z izpolnjevanjem njegovih nalog priznati široko polje proste presoje, sodna presoja njegovih odločitev pa mora biti omejena.7 **Glede obsega sodnega preizkusa predloga o imenovanju in (minimalnega) standarda obrazložitve predloga o imenovanju**

21. Tretji odstavek 40. člena ZUS-1 določa, da sodišče, če je upravni organ pooblaščen, da odloča po prostem preudarku, preveri, ali je upravni akt nezakonit, ker so bile prekoračene meje prostega preudarka ali ker je bil prosti preudarek uporabljen na način, ki ne ustreza namenu, za katerega je določen. Iz obrazložitve tovrstne odločbe mora biti razvidno, da je odločitev skladna z namenom, zaradi katerega je pooblastilo za odločanje po prostem preudarku dano.

22. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je treba uporabo tretjega odstavka 40. člena ZUS-1 v zvezi s pristojnostmi sodnega sveta prilagoditi specifičnemu načinu odločanja Sodnega sveta in z njim neločljivo povezanemu obsegu obrazložitve odločitve o izbiri. Posebnost ureditve institucije sodnega sveta in funkcija, ki jo ima v sistemu državne oblasti, namreč vpliva na obliko njegovega odločanja in ožji obseg obrazložitve odločitev.8

23. V prvem odstavku 36. člena ZSSve je določeno, da je zoper odločbe in sklepe sodnega sveta dovoljen upravni spor. Po petem odstavku 36. člena ZSSve je v postopku izbire kandidatov za izvolitev v sodniško funkcijo in v postopku imenovanja predsednika in podpredsednika sodišča upravni spor mogoč le glede presoje zakonitosti izbirnega postopka ter odločitve sodnega sveta o izpolnjevanju zakonskih pogojev za imenovanje ali izvolitev v te funkcije. Presoja zakonitosti te odločitve je omejena le na presojo zatrjevanih kršitev pravil postopka, nepravilnosti ugotovitve dejanskega stanja, neizpolnjevanja pogojev za sodniško službo in neuporabo kriterijev iz 28. člena ZSS, pri čemer odločitev ne sme biti očitno nerazumna in ne sme kršiti temeljnih človekovih pravic kandidatov, torej ne sme biti diskriminatorna ali arbitrarna.9 **O pravici do poštenega postopka v postopkih izbire na sodniško mesto**

24. Evropsko sodišče za varstvo človekovih pravic (v nadaljevanju ESČP) je v zadevah Tsanova-Gecheva proti Bolgariji in Juričić proti Hrvaški odločilo, da razen v primerih, ko je država te zadeve utemeljeno izvzela iz sodnega varstva, tudi postopek izbire sodnika in predsednika sodišča spada med postopke, za katere veljajo zahteve iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP).10 V primeru, ko država kandidatom v postopku imenovanja zagotavlja sodno varstvo, čeprav v omejenem obsegu, je tako tudi po praksi ESČP pri odločanju v teh zadevah treba upoštevati standarde poštenega postopka iz 6. člena EKČP. Temu sledi tudi Ustavno sodišče, ki zagovarja, da mora sodni svet kot poseben ustavni organ (131. člen Ustave) imeti pri odločanju široko polje proste presoje, vendar mora prav zaradi tega posebej paziti, da so v tem postopku zagotovljena jamstva poštenega postopka iz 22. člena Ustave.11

25. Ustava v 22. členu vsakomur zagotavlja enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Čeprav pravica biti izbran na sodniško mesto ne obstaja, ima vsakdo pravico, da se pod istimi pogoji kot drug(i) kandidat(i) poteguje za izbiro na razpisano sodniško mesto.12 Postopek, v katerem se kandidat poteguje za sodniško mesto, mora biti pošten: skladen z ustavo, zakonit in transparenten, izbira pa utemeljena na objektivnih merilih.

**Presoja okoliščin konkretnega primera**

26. Toženka ima prav, ko poudarja, da morajo imeti člani sodnega sveta v okviru presoje osebnostnih lastnosti kandidata široke možnosti pri postavljanju vprašanj kandidatom in da se pri tem lahko oprejo tudi na podatke, ki jih ni v spisovnem gradivu. Vendar pa morajo biti po presoji Vrhovnega sodišča zaradi zagotavljanja poštenega postopka posebej pazljivi, da z nepreverjenimi dejstvi ne diskreditirajo kandidata in ga s tem postavijo v neenak položaj v primerjavi z drugimi kandidati.

27. Predsednik Sodnega sveta je na razgovoru tožnico soočil z dvema očitkoma, ki ju je ocenil kot pomembna za presojo, ali ima potrebne osebnostne lastnosti za opravljanje sodniške službe na Vrhovnem sodišču. Prvi očitek je bil, da je tožnica skušala vplivati na sodnico, ki obravnava njeno civilnopravno zadevo in da je bila zato predlagana delegacija zadeve na drugo stvarno pristojno sodišče. Drugi očitek pa je bil, da je bila v zvezi s tem dejanjem zoper njo vložena kazenska ovadba. Verodostojnosti teh podatkov predsednik Sodnega sveta predhodno ni preveril, čeprav mu to omogoča 8. člen ZSSve.13 Prav tako tožnici ni dal možnosti, da pred razgovorom in odločanjem Sodnega sveta o izbiri dokaže neresničnost izpostavljenih podatkov. Tožnica je to lahko storila šele v tožbi. Tej je priložila listine, ki izkazujejo, da ne prvi, ne drugi očitek ni bil utemeljen.

28. Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da je Sodni svet strogo vezan na 27. člen Ustave, ki določa domnevo nedolžnosti, zato tudi, če bi bila kazenska ovadba zoper tožnico vložena, to na odločitev Sodnega sveta ne bi moglo vplivati in zato Sodni svet tega dejstva ni dodatno raziskoval. Ti argumenti Sodnega sveta niso prepričljivi: o kazenski odgovornosti se odloča izključno v kazenskem postopku pred pristojnim kazenskim sodiščem, v postopku izbire kandidatov za sodniška mesta pa so te okoliščine lahko pomembne za oceno osebnih lastnosti kandidata, ki je eden od kriterijev po prvem odstavku 28. člena ZSS. Predsednik Sodnega sveta je na razgovoru tudi pojasnil, da je iz tega razloga o domnevni kazenski ovadbi že pred razgovorom seznanil vse člane Sodnega sveta.

29. Sodniki so zaradi nezadovoljstva strank z izidom postopkov pogosto izpostavljeni vlaganju kazenskih ovadb in odškodninskih tožb. Vendar lahko vložena kazenska ovadba temelji tudi na okoliščinah, ki bi lahko bile pomembne za oceno o primernosti kandidata za sodniško službo. Zato mora v takem primeru Sodni svet te okoliščine preveriti. Vendar Sodni svet tega ni storil. Tožnica je naknadno sama opravila poizvedbe na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani in pridobila podatke, da so bile v preteklosti podane tri kazenske ovadbe zoper njo, ki so bile vse zavržene, in nobena ni bila vložena zaradi dejanja, ki ji je bilo očitano v razgovoru.14 Prav tako je predložila predlog za delegacijo, ki ga je v pravdni zadevi, v kateri je ena od toženk, vložila nasprotna pravdna stranka. V njem je kot dodaten razlog za delegacijo navedla, da je tožnica v predhodni dedni zadevi, ki se je nanašala na družinsko premoženje, vložila urgenco. Tožnica je izkazala, da je prav v zvezi s tem očitkom Komisija za etiko in integriteto pri Sodnem svetu sprejela načelno mnenje, št. 3/17-87 z dne 18. 1. 2017, ki se glasi: "Ravnanje sodnice, ki je za varstvo svojega solastnega premoženja v zapuščinskem postopku, v katerem ni bila udeležena kot stranka/udeleženka, od tega postopka pa je odvisno učinkovito izvrševanje sodničinih pravic na njenem premoženju, kot občanka (ne kot sodnica) podala obrazloženo urgenco/prošnjo za hitrejše obravnavanje, ni v nasprotju z načeli sodniške etike."

30. Tožnica v tožbi navaja, da izpodbijani predlog ni dovolj obrazložen, ker bi Sodni svet moral utemeljiti, zakaj ni upošteval mnenja Kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča. Opozarja, da je mnenje oddelka eno najbolj spoznavnih sredstev ter pokazatelj strokovnega znanja in delovnih sposobnosti, ki sta ključna kriterija za izbiro kandidata. Po oceni Vrhovnega sodišča bi bile te tožničine navedbe lahko pomembne za ugotovitev, ali so nepreverjena dejstva, ki jih je na seji izpostavil predsednik sodnega sveta, vplivala na izbiro kandidata. Sodni svet namreč v odgovoru na tožbo navaja, da se je tožnica o predočenih dejstvih izjavila in da zato navedeni informaciji nista imeli na odločanje Sodnega sveta nikakršnega vpliva.

31. Predsednik Vrhovnega sodišča se je v dokončnem mnenju o kandidatkah oprl na mnenje kazenskega oddelka Vrhovnega sodišča, ki je med prijavljenimi kandidatkami dal prednost tožnici. Iz mnenja oddelka izhaja, da so vrhovni sodniki pri odločitvi kot ključni kriterij upoštevali izkazano večjo strokovnost tožnice pri sojenju. Pri tem so se oprli na obrazložitve ocen sodniških služb vseh treh kandidatk, predvsem pa na kakovost obrazložitve odločb v zadevah, ki so bile predložene v reševanje Vrhovnemu sodišču v zvezi z vloženimi pravnimi sredstvi. Za tako oceno so imeli pri tožnici zaradi dolgoletnega staža na pritožbenem sodišču (od maja 2014) zanesljivo oporo. Sodni svet se v obrazložitvi izpodbijanega predloga do mnenja oddelka ni opredelil, zato ob izpostavljenih dejstvih, ki so bila v prid tožnici, ni mogoče prepričljivo zavrniti tožničinega očitka, da sta bili prav informaciji o tožničinem domnevnem vplivanju na sojenje in o vloženi kazenski ovadbi odločilni razlog, da Sodni svet tožnice ni izbral na mesto vrhovne sodnice na kazenskem oddelku Vrhovnega sodišča. 32. Po praksi ESČP je ob očitku nepoštenosti postopka treba ugotoviti, ali je bil postopek v celoti, vključno z načinom zbiranja in predložitve dokazov, pošten v smislu prvega odstavka 6. člena EKČP, zlasti tudi z vidika pravice stranke do izjave.15 Vrhovno sodišče ocenjuje, da je Sodni svet zato, ker tožnici pred ustnim razgovorom in odločanjem ni dal možnosti, da s predložitvijo listinskih dokazov ovrže obremenjujoče očitke o neetičnem ravnanju in kazenski ovadbi oziroma ni sam preveril govoric, kršil njeno pravico do poštenega postopka. Zato je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS‑1 tožbi ugodilo, predlog Sodnega sveta, št. Su 209/2023-24 z dne 19. 10. 2023, odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

33. Tožnica povrnitve stroškov postopka ni zahtevala.

1 Dublinska deklaracija o minimalnih standardih za izbiro, imenovanje in napredovanje sodnikov, sprejeta na generalni skupščini Evropske mreže sodnih svetov 9. do 11. maja 2012: https://www.encj.eu/images/stories/pdf/GA/Dublin/encj_dublin_declaration_def_dclaration_de_dublin_recj_def.pdf. 2 Tožnica se pri tem sklicuje na odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustavno sodišče) Up-757/19 z dne 20. 2. 2020 in Up‑134/95 z dne 14. 3. 1996. 3 Odločbe Ustavnega sodišča Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019 (10. točka obrazložitve), Up-184/16 z dne 11. 7. 2017 (10. točka obrazložitve) in Up-757/19 z dne 20. 2. 2020. 4 Sodba Vrhovnega sodišča U 2/2023 z dne 12. 9. 2023. 5 Na izobraževalnem področju prispeva kot članica Komisije za poseben preizkus znanja za sodne izvedence, sodne tolmače in sodne cenilce na Ministrstvu za pravosodje; na področju spoštovanja pravil delovanja sistema kot članica senata Disciplinskega sodišča prve stopnje za državne tožilce ter (v imenovanju) članica Komisije za pogojne odpuste; v okviru izvajanja volitev pa kot predsednica Okrajne volilne komisije, članica Volilne komisije Mestne občine Ljubljana ter članica Volilne komisije Sodnega sveta. Svoje strokovno znanje izkazuje v intervjujih in prispevkih ter s sodelovanjem na posvetih in okroglih mizah (Odvetniška zbornica, Državni zbor - Odbor za pravosodje, Mirovni inštitut in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Društvo prevajalcev in sodnih tolmačev Slovenije), na konferencah in predavanjih (Odvetniška akademija, Odvetniška šola, FVV Univerze v Mariboru). Je tudi avtorica številnih člankov v strokovnih revijah (Pravna praksa in Odvetnik). 6 Odločba Ustavnega sodišča U-I-224/96 z dne 22. 5. 1997 (19. točka obrazložitve). 7 Tako tudi Ustavno sodišče v odločbah Up-1094/18-13 z dne 21. 2. 2019 (10. točka obrazložitve) in Up-184/16-13 z dne 1. 7. 2017 (10. točka obrazložitve). Primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča U 2/2023 z dne 12. 9. 2023 (22. točka obrazložitve). 8 Odločbi Vrhovnega sodišča X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 (19. točka obrazložitve) in U 2/2023 z dne 12. 9. 2023 (26. točka obrazložitve). 9 Odločbi Vrhovnega sodišča X Ips 333/2015 z dne 21. 7. 2016 (23. točka obrazložitve) in U 2/2023 z dne 12. 9. 2023 (27. točka obrazložitve). 10 Zadevi ESČP Tsanova-Gecheva zoper Bolgarijo z dne 15. 9. 2015 - pritožba št. 43800/12 (48., 53. in 66. točka obrazložitve) in Juričić zoper Hrvaško z dne 26. 7. 2011 - pritožba št. 58222/09 (55. in 76. točka obrazložitve). 11 Glej 10. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča RS, št. Up-1094/18 z dne 21. 2. 2019. 12 Tako odločbi Ustavnega sodišča Up-134/95 z dne 14. 3. 1996 (13. točka obrazložitve) in Up-757/19 z dne 20. 2. 2020 (9. točka obrazložitve). Glej tudi odločbe Ustavnega sodišča U-I-198/03 z dne 14. 4. 2005 (9. točka obrazložitve), U-I-225/16 z dne 6. 12. 2017 (8. točka obrazložitve) in Up‑1094/18 z dne 21. 2. 2019 (10. točka obrazložitve). 13 Člen 8. člen ZSSve (dostop do podatkov) določa: 1. Sodni svet ima za izvajanje svojih pristojnosti in nalog po tem zakonu in po predpisih, ki urejajo sodišča in sodniško službo, za fizično osebo pravico dostopa do naslednjih osebnih podatkov: osebno ime, enotna matična številka občana (EMŠO), druga uradna identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov ter vrsta prebivališča in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc, spisov in druge dokumentacije sodišč, kot tudi do drugih podatkov sodne uprave v zvezi s poslovanjem, storilnostjo in kakovostjo dela sodišč ter učinkovitostjo in uspešnostjo dela sodnikov, v obsegu, ki je potreben za obravnavanje posamezne zadeve. 2. Sodni svet pisno zahteva posredovanje posameznega spisa in v zahtevi navede razloge ter določi primeren rok. Po pregledu vsebine se na spisu označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi ga je pregledal in se ga takoj vrne pristojnemu sodišču. 3. Do ostalih zbirk podatkov iz prvega odstavka tega člena sodni svet dostopa neposredno, na način, da se v njih označi kdo in kdaj ter na kateri zakonski podlagi je dostopal do njihove vsebine. 4 Drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo sodnemu svetu na njegovo pisno zahtevo z navedbo razlogov zagotoviti podatke in informacije iz njihove pristojnosti. 5. Analitično podporo sodnemu svetu za izvajanje njegovih pristojnosti in nalog zagotavlja vrhovno sodišče. Sodni svet in vrhovno sodišče skleneta sporazum, s katerim podrobneje opredelita obseg in način izvajanja. 14 Vse tri kazenske ovadbe so bile vložene zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika. 15 Sodbe ESČP Dombo Beheer B. V. v. the Netherlands (Appl. no.14448/88) z dne 27. 10. 1993 (točka 31) in sodba Olujić v. Croatia (Appl. no. 22330/05) z dne 5. 2. 2009 (točka 77).