Jedro

Z odločbo je bila tožnici enkratna izredna denarna socialna pomoč dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, bi smela tožnica odobren znesek izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. ... z dne 6. 10. 2011 in prvostopenjske odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 2. 2011 ter priznanje izredne denarne socialne pomoči. Hkrati je izreklo, da stroški zastopanja tožnice v višini 414,49 EUR bremenijo proračun.

Zoper citirano sodbo je tožnica po pooblaščenem odvetniku vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo v smeri ugoditve zahtevku oz. podredno predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Strinja se, da je bila izredna denarna socialna pomoč s posamičnim upravnim aktom dodeljena za plačilo elektrike in nakup potrebščin za otroka, kljub dejstvu, da je izredno pomoč prosila tudi za živila. Odobrena sredstva je res porabila še za nakup živil. V takšno postopanje je bila prisiljena, ker je prejela račune za plačilo vrtca. O navedenem naj bi obvestila svetovalko B.B., ki naj bi ji dejala, da bo o plačilu obveznosti vrtca odločala naknadno. Res je, da zaslišana kot priča drugačne porabe sredstev, kot so ji bila odobrena z odločbo, ni potrdila, vendar drugačnega pričanja ob dejstvu, da je zaposlena pri prvostopenjskem organu, niti ni pričakovati. Poudarja še, da je glede na premoženjsko stanje izredno denarno socialno pomoč v celoti uporabila za zadovoljevanje nujnih življenjskih potreb, zato bi morala tožena stranka kot tudi sodišče o tem odločati življenjsko in razumno. Poudarja, da redna denarna socialna pomoč ni zadoščala za pokrivanje temeljnih osnovnih življenjskih potreb.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana zavrnilna sodba izdana ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti kakšnih drugih bistvenih kršitev, ki jih pritožba le pavšalno zatrjuje. Sodba je utemeljena s prepričljivimi dejanskimi in pravnimi razlogi, zato je v zvezi s pritožbenimi navedbami potrebno poudariti predvsem naslednje.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana 31.c členu Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/1999 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZSV), ki ga je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje. Po 2. odstavku 31. člena citiranega ZSV je upravičenec do enkratne izredne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč uporabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena, dokazila o tem pa v skladu s 3. odstavkom istega člena v 15 dneh predložiti pristojnemu centru za socialno delo. Če tega ne stori ali se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, ni upravičen do enkratne izredne pomoči 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči. Prav slednje dejansko stanje pa je po bistveno pravilni ugotovitvi prvostopenjskega sodišča podano v predmetni zadevi.

Ne glede na pritožbene navedbe, da je tožnica izredno denarno socialno pomoč v prejšnjem postopku, poleg plačila dolga za elektriko in nakup potrebščin za otroka, zaprosila tudi za nakup živil, ji je bila z odločbo ... z dne 25. 1. 2011 enkratna izredna denarna socialna pomoč v višini 150,00 EUR dodeljena le za plačilo električne energije in nakup potrebščin za otroka. Ker je navedeni posamični upravni akt postal pravnomočen, saj zoper njega ni bilo uveljavljanega rednega pravnega sredstva, bi smela tožnica odobrenih 150,00 EUR izključno uporabiti le za namen, kot je bil določen v tem upravnem aktu. S tem bi se izognila izključitvenemu razlogu iz 3. odst. 31.c člena ZVS pri ponovnem uveljavljanju istovrstne denarne dajatve. Ker pritožba niti ne zanika, da so bila dodeljena sredstva po navedeni odločbi uporabljena tudi za nakup živil in plačilo vrtca, za kar niso bila dodeljena, je bila nova zahteva z dne 31. 1. 2011 za dodelitev izredne denarne socialne pomoči z izpodbijanima upravnima aktoma, ki sta predmet presoje v tem sodno socialnem sporu, pravilno in zakonito zavrnjena in posledično z izpodbijano sodbo tudi tožbeni zahtevek na njuno odpravo in ponovno priznanje uveljavljane denarne dajatve.

Pri izredni denarni socialni pomoči gre za strogo namenska sredstva. Če jih upravičenec uporabi za namen, za katerega so bila dodeljena, ga ob morebitnem ponovnem uveljavljanju ne doletijo izključitvene posledice iz 3. odst. 31.c člena ZVS. Pritožnica se zato ne more uspešno sklicevati na zaprosilo v vlogi, ne na kakršnekoli ustne dogovore s strokovno delavko centra za socialno delo. Tudi če bi ti dejansko obstajali, česar pa B.B., zaslišana kot priča, ni potrdila, bi bili pravno irelevantni, saj ne bi mogli pogojevati drugačne razsodbe od izpodbijane.

Ker je glede na obrazloženo tudi po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba pravilna in zakonita, je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.