Jedro

Pritožba je bila prepozno vložena in glede na določbe 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter glede na 353. člen ZPP pa predmetna zadeva nima verjetnosti, da bi z njo tožnik v postopku uspel. Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, mora biti poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. Pogoj iz 24. člena ZBPP pa v predmetni zadevi ni izkazan.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Predsednica Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju Organ za BPP) zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem na drugi stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje in zavržena njegova tožba, vložena zoper odločbo Organa za BPP, Bpp 265/2013-2 z dne 18. 11. 2013. Iz vročilnice, ki dokazuje vročitev navedenega sklepa prosilcu in jo je Organ za BPP pridobil na podlagi 33. člena ZBPP izhaja, da je bil zadevni sklep prosilcu vročen 12. 6. 2014 in se je rok za pritožbo iztekel 27. 6. 2014. Ker je prosilec vložil prošnjo za BPP zadnji dan pritožbenega roka, je Organ za BPP v zadevi odločil po izteku pritožbenega roka. Zamuda pri odločanju bi se lahko sanirala z vrnitvijo v prejšnje stanje. Organ za BPP je po uradni dolžnosti pridobil odločbo CSD Domžale z dne 2. 4. 2014, iz katere je razvidno, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči od 1. 4. 2014 do 30. 9. 2014, zato v postopku ni bilo treba ugotavljati tožnikovega finančnega položaja na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

V obrazložitvi izpodbijane odločbe se Organ za BPP sklicuje na prvi in tretji odstavek 24. člena ZPBB. Tožnik prosi za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014, s katerim je bila zahteva za vrnitev v prejšnje stanje zavrnjena in posledično njegova tožba kot prepozna zavržena na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tožnik je namreč vložil tožbo prepozno, saj jo je vložil priporočeno po pošti 14. 1. 2014, tridesetdnevni rok za vložitev tožbe pa se je iztekel v ponedeljek, 13. 1. 2014 (28. člen ZUS-1). Ker je naveden rok prekluziven, ga ni mogoče podaljšati in je tožnik pravico do vložitve tožbe izgubil. Tožnik v svojem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tudi ni izkazal opravičljivih razlogov za zamudo v skladu s 24. členom ZUS-1. Glede na to, da je bila tožba prepozno vložena in glede na določbe 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 ter glede na 353. člen ZPP pa predmetna zadeva nima verjetnosti, da bi z njo tožnik v postopku uspel. Tako v navedeni zadevi ni podan pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani. Prosi tudi, da se mu dodeli BPP, ker je neuka stranka. Tožnik je prejemnik socialne pomoči in tako sodišče prosi za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov. S pravno pomočjo bo navedel dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s tožbo. Ugovarja, da tožba ni bila vložena prepozno. Tožnik je neuka stranka ni se ne spozna na roke v postopku. Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa Ustavo Republike Slovenije in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Tožniku je kršena pravica do pravnega varstva. Sodišče prosi za dodelitev BPP v zadevi, saj nima sredstev za plačilo odvetnika.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena ZUS-1 v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi določbe 24. člena ZBPP, ki jo je tudi pravilno uporabila. Po navedeni določbi je pri presoji glede dodelitve BPP kot pogoj potrebno upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Predvsem je potrebno upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oz., da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. V obravnavanem primeru tudi po mnenju sodišča pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, niso izkazani. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožnik tožbo zoper sklep Upravnega sodišča RS I U 121/2014-7 z dne 28. 5. 2014 vložil prepozno. Izpodbijana odločba je bil tožniku vročena 13. 12. 2013. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je iztekel v ponedeljek, 13. 1. 2014, tožnik pa je vložil tožbo priporočeno po pošti 14. 1. 2014. Na podlagi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je dan zakonski prekluzivni rok 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Tožnikov pavšalen ugovor, da je neuka stranka in da ne pozna teka rokov v sodnih postopkih, je neutemeljen. Zaradi prekluzivne narave roka za vložitev tožbe v upravnem sporu, stranka to pravico izgubi, če pravnega dejanja (vložitev tožbe) v danem roku ne opravi. Iz listin upravnega spisa pa nesporno izhaja, da je tožnik tožbo vložil priporočeno po pošti 14. 1. 2014, zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev tožbe pa je potekel 13. 1. 2014, torej je tožnik tožbo nesporno vložil prepozno, kar je pravilno ugotovila tudi že tožena stranka.

Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku izkazane, pa mora biti poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, to pa je, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Pogoj iz 24. člena ZBPP (da ima tožnik verjetne izglede za uspeh), pa glede na predhodno navedeno tudi po presoji sodišča v predmetni zadevi ni izkazan. Sodišče kot pavšalne in neutemeljene zavrača tožbene ugovore, da naj bi tožena stranka kršila Ustavo RS in EKČP. Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa ni ugotovilo, da bi bila v postopku kršena pravila postopka.

Neutemeljen pa je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.

Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo kršitve določb Ustave RS in EKČP oz. razlogov ničnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.