Jedro

Ne gre za spremembo vrednosti nepremičnine, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, zgolj drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni cenilec v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Drugi dolžnik in upnik sama krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog drugega dolžnika A. d.o.o. za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine z dne 11. 4. 2015 zavrnilo.

2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa oziroma njegovo odpravo in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek z napotilom, da ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. Zatrjuje, da je s strani zastavnega dolžnika angažirani sodni izvedenec naredil strokovno in celostno vrednost nepremičnin, jih ocenil kot celoto. Iz poročila gre zaključiti, da se vrednost nepremičnin, ugotovljena na dan 11. 4. 2015, bistveno spreminja od vrednosti nepremičnin, ki je bila ugotovljena na dan 30. 11. 2013, in opozarja, da je razlika med opravljenima cenitvama kar leto in pol, česar prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo. Iz določbe četrtega odstavka 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) ne izhaja, da bi morala stranka izkazati poleg spremembe cene tudi razloge za njihovo spremembo, naj si bo to zaradi spremenjenih razmer na trgu ali povečanje vrednosti same nepremičnine. Zadostna je že ugotovitev, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve do dneva prodaje precej spremenila. Dodaja še, da je zastavni dolžnik v letu 2014 v poslovne objekte vložil 13.150,73 EUR, kar izkazuje s priloženimi računi za opravljene storitve in opremo. Že zato ocena sodišča ne drži. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločitev o zavrnitvi predloga drugega dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine zavrnilo s pravilnimi, popolnimi in razumljivimi razlogi, ki jih tudi višje sodišče sprejema kot svoje in jih zato ni treba ponavljati. Pravilno je pojasnilo vsebino določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ in se opredelilo do navedb drugega dolžnika v predlogu in do vsebine predloženega poročila o oceni vrednosti cenilca B. B..

6. Drugi dolžnik v pritožbi ne navaja nobenega razloga oziroma argumenta, s katerim bi izpodbijal pravilnost ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin in v cenitvi izvedenca B. B. ni bila narejena primerjava s prvo cenitvijo, niti niso navedene konkretne okoliščine, ki naj bi vplivale na spremembo tržne cene. Za spremembo vrednosti v smislu četrtega odstavka 178. člena ZIZ pa ne gre, če drug cenilec, ki ga privatno angažira stranka, zgolj drugače ovrednoti nepremičnino, kot jo je ovrednotil sodni cenilec v postopku ugotavljanja vrednosti nepremičnine. Stališče, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je zavzela tudi že sodna praksa.(1)

7. Ker je drugi dolžnik s predložitvijo cenitve izvedenca B. B. (priloga B10) izkazal le drugačno ovrednotenje nepremičnin, ki so predmet tega postopka, ne pa, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila, ni podlage za ugoditev njegovemu predlogu. Na pravilnost odločitve ne vpliva niti pritožbena trditev, da je časovna razlika med opravljenima cenitvama leto in pol, saj ni hkrati tudi pojasnjeno, iz katerih razlogov naj bi v tem časovnem obdobju prišlo do spremembe vrednosti nepremičnin. Ne drži pritožbeno stališče, da iz določbe četrtega odstavka 178. člena ZIZ ne izhaja, da bi morala stranka izkazati poleg spremembe cene tudi razloge za njihovo spremembo. Stališče sodišča prve stopnje je pravilno že glede na jezikovno razlago navedene določbe, ki zahteva spremembo vrednosti nepremičnine, ne pa njeno drugačno ovrednotenje.

8. Višje sodišče tudi ne sprejema pritožbenih trditev o vlaganju v poslovne objekte v letu 2014 in ne presoja priloženih dokazov, saj gre za nedopustne pritožbene novote. Dolžnik namreč v pritožbi ne navaja, zakaj dejstev in predlaganih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti že v predlogu (prim. prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnik pa sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker le-ta, glede na vsebino izpodbijanega sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben, zato pa tudi stroški zanj niso bili potrebni.

Op. št. (1): Prim. npr. sklepe VSK II Cp 763/2006 z dne 8. 6. 2006, VSL III Cp 646/2006 z dne 11. 5. 2006, VSL III Cp 2049/2005 z dne 11. 5. 2005, glej tudi sklep Ustavnega sodišča RS Up 107/06-6, Up 1218/06-7 z dne 21. 6. 2007.