Jedro

Sodišče prve stopnje na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da prokurist ne more zastopati gospodarske družbe na naroku za glavno obravnavo, toženi stranki ni omogočilo sodelovanja v postopku in je s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe in sklepa se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom naložilo toženi stranki, naj tožnici plača znesek 369,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, plača odpravnino 1.569,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter obračuna odškodnino za čas odpovednega roka v višini 872,01 EUR, ter ji po odvodu davkov in prispevkov plača neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Kar je zahtevala tožnica drugače (plačilo po višini opredeljenega neto zneska odškodnine za čas odpovednega roka) je zavrnilo (II. točka izreka). Postopek je ustavilo v delu, ki se nanaša na plačilo 1.757,16 EUR, zakonske zamudne obresti od zneskov 658,28 EUR od 2. 7. 2013 do plačila, 707,80 EUR od 2. 7. 2014 do plačila, od 391,08 EUR od 2. 7. 2017 do plačila in od 369,23 EUR od 2. 7. 2017 do 5. 1. 2017, ter na obračun regresa za letni dopust za leto 2013 v višini 783,66 EUR z odvodom davkov in prispevkov (III. točka izreka). Toženi stranki je še naložilo, naj tožnici povrne pravdne stroške v višini 651,36 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka zoper ugodilni del sodbe (ki se nanaša na regres, odpravnino in odškodnino za čas odpovednega roka ter zakonske zamudne obresti) vlaga pritožbo. Navaja, da sodišče ni dovolilo zastopanja tožene stranke A.A. kot družbeniku in prokuristu tožene stranke, s tem pa oporeka celotni obravnavi. Kot nesprejemljivo graja mnenje sodišča prve stopnje o povezavi podjetja B. s. p. in podjetja C. d. o. o. ter prevzemu tožnice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) je pritožbeno sodišče sodbo in sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je v zapisniku o poravnalnem in prvem naroku za glavno obravnavo v predmetni zadevi z dne 12. 10. 2017 zapisalo, da je ob oklicu zadeve ugotovilo, da je na narok pristopil za toženo stranko A.A., za katerega je po vpogledu v AJPES ugotovilo, da je prokurist tožene stranke, ter da zato, ker nima opravljenega PDI, ne more zastopati tožene stranke. Iz zapisnika izhaja, da na prvem naroku za glavno obravnavo zato tožena stranka ni sodelovala.

6. Tožena stranka utemeljeno nasprotuje takem ravnanju sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje namreč na podlagi zmotnega materialnopravnega stališča, da prokurist ne more zastopati gospodarske družbe na naroku za glavno obravnavo, toženi stranki ni omogočilo sodelovanja v postopku in je s tem storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero tožena stranka po vsebini opozarja v pritožbi. Vrhovno sodišče RS je v odločbi opr. št. I Up 48/2017 z dne 5. 7. 2017 zavzelo stališče, da tretji odstavek 35. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 in nasl. – ZGD-1) izrecno določa, da prokurist v mejah upravičenj iz prvega odstavka tega člena zastopa družbo pred sodišči in drugimi organi. Z navedeno določbo je torej prokuristu dano posebno z zakonom določeno pooblastilo za zastopanje družbe pred sodišči. Ker obseg upravičenj iz prvega odstavka tega člena ni omejen s pogojem opravljenega pravniškega državnega izpita, tudi navedenega zakonskega pooblastila ni mogoče pogojevati z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Navedeno pomeni, da je bil toženo stranko na naroku za glavno obravnavo 12. 10. 2017 upravičen zastopati njen prokurist, ravnanje sodišča prve stopnje, ki mu tega ni omogočilo, pa pomeni navedeno bistveno kršitev določb postopka.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo (I. in IV. točka izreka) ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen, prvi odstavek), saj kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, ob tem pa ne gre za situacijo, ko bi novo sojenje povzročilo hujšo kršitev strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP). V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ponovno razpisati prvi narok za glavno obravnavo in toženi stranki omogočiti sodelovanje na glavni obravnavi.