Jedro

Pritožbeno sodišče pa prepoznava kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodišče prve stopnje odločilna dejstva, torej tista, ki so merodajna za vsebinsko presojo, konfuzno in precej nelogično predstavi na način, ki ne dopušča jasne razlage.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugega sodnika.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje s sodbo II K 21205/2022 z dne 3. 4. 2023 obdolžena A. A. in B. B. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, ki jima je očitala storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Pri tem je odločilo, da se obdolženemu A. A. vrneta dva mobilna telefona znamke Samsung, vpisana pod zap. št. 16 in 17 Szp, prav tako pa na podlagi prvega odstavka 498. člena ZKP tudi, da se iz razlogov morale, ker je bil uporabljen pri nezakonitem prestopu državne meje Republike Slovenije, odvzameta tujcema C. C. in D. D. zasežena mobilna telefona znamk Xiaomi in Huawei, vpisana pod zap. št. 19 in 18 Szp. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je še odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženih in potrebni izdatki ter nagradi njunih zagovornikov, obremenjujejo proračun.

2. Takšno odločitev s pritožbo izpodbija okrožna državna tožilka zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, oba obdolženca spozna za kriva očitanega jima kaznivega dejanja in jima izreče v zaključni besedi predlagani kazenski sankciji, ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo sta odgovorila zagovornik obdolženega B. B., odvetnik in zagovornik obdolženega A. A., odvetnik. Oba pritožbenemu sodišču predlagata zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Okrožna državna tožilka v uveljavljanju absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka izpostavlja, da v izpodbijani sodbi sodišča prve stopnje niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni in v nasprotju s seboj. Pojasnjuje, da je prvostopenjsko sodišče navedlo niz razlogov, zakaj sicer obdolženima v njunih zagovorih ne verjame in tudi, da ne verjame niti priči C. C. v zvezi z izpovedjo na glavni obravnavni. Pri tem pa je v zaključku obrazložitve ocenilo, da obstaja dvom glede ključnega dejstva, tj., da sta obdolžena A. A. in B. B. inkriminirano dejanje storila z namenom pridobitve premoženjske koristi zase ali za koga drugega, saj ni mogoče verjeti niti prvotni izpovedi C. C., in sicer iz razloga, ker državljani Turčije ne potrebujejo vizumov za vstop v Bosno in Hercegovino (v nadaljevanju BIH) ter Črno Goro, zaradi česar je njegov opis ilegalne poti do BIH nesmiseln in se v tej posledici pokaže dvom tudi v njegovo celotno prvotno izpovedbo, pridobljeno tekom nujnih preiskovalnih dejanj. Nadalje je dvom izkazan, ker je E. E. prepričljivo pričala, da C. C. nikomur od njih treh ni plačal ničesar ter, ker je obdolženi B. B. dejansko vložil prošnjo za mednarodno zaščito. Obenem pritožbeno poudari tudi navedbo sodišča prve stopnje, da F. F. in G. G. pri pregledu telefonske komunikacije nista našla dokazov, da bi obdolžena družino X čez mejo spravila za plačilo.

6. V jedru graje povzetih prvostopenjskih zaključkov ima okrožna državna tožilka prav. Tudi pritožbeno sodišče namreč v ponujenem razlogovanju o odločilnih dejstvih zaznava vsebinske pomanjkljivosti, nejasnosti in pritožbeno izpostavljena nasprotja. Sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo odsotnost motiva pridobitve protipravne premoženjske koristi, brez katerega tega kaznivega dejanja (v očitani jima izvršitvi) ni, in je posledično kljub obširno izvedenemu dokaznemu postopku in potencialno obremenilnim dokazom ostalo v dvomu ter obdolženima dolžnostno izreklo oprostilno sodbo, namreč med ostalim navede, da je C. C., zaslišan na glavni obravnavi izpovedoval neresnično, kajti njegovo spremenjeno pričanje je bilo povsem usklajeno z zagovorom obdolženega A. A. in slednjemu v korist; da je sam nakazal na povezavo z njegovo družino, kajti izjavo, sestavljeno po odvetniku, je poslal očetu obdolženega A. A.; da ga je na glavno obravnavo pripeljala celo partnerica obdolženega A. A.; tudi pa, da je neresnična njegova prvotna izpoved, ker je kot ilegalno označil celotno pot iz Turčije do ciljne destinacije, čeprav državljani Turčije za Črno Goro in BIH ne potrebujejo vize. Pri tem okrožna državna tožilka utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje dejanske izpovedi C. C. v zvezi s plačilom 15.000,00 EUR organizatorjem, kot odločilnega dejstva, zaradi katerega je v predmetni kazenski zadevi izreklo oprostilno sodbo, ni ovrednotilo. Okoliščina, da je C. C. za svojo družino z otrokom organizatorjem plačal in prepustil celotno pot od doma (tj., Turčije, kjer jo je dogovoril in je zanjo plačal) do ciljne destinacije v državah EU in ne šele od BIH naprej, tudi po oceni pritožbenega sodišča ne vzdrži kot zadostno zanesljiva na stopnji, ki bi, upoštevaje izsledke izvedenega dokaznega postopka, brez upravičenih pomislekov vnašala dvom v zatrjevano plačilo, ki ga je tujec vendar v celoti preciziral krajevno, časovno in zneskovno. Pritožbeno kritiziranje nejasnega razlogovanja in medsebojnih nasprotij v okviru izpodbijane sodbe je na mestu še posebej zato, ker sodišče prve stopnje v vseh drugih vidikih podanih zagovorov obdolženih in preverjanju celo s sodnim izvedencem za področje informacijske varnosti in računalniške forenzike H. H. določno zaključi, brez vsakršnega dvoma, da tem ne gre slediti. Pri tem pa ne gre zaobiti niti dejstva, da je kot priča zaslišani tolmač za turški jezik I. I., ki mu je prvostopenjsko sodišče v celoti poklonilo vero, zanesljivo izpovedal, da številke v turškem jeziku pozna in zatrdil, da je nedvomno znesek denarja bil omenjen kot plačilo za ilegalno sprovajanje tujcev in ničesar drugo.

7. Pritožbeno sodišče opozarja, da je obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje resda predstavitev sodnikove miselne presoje dejanskega stanja in njegove pravne subsumpcije v zvezi s predmetom kazenskega postopka ter je zato bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije.1 Pri tem pa se je prvostopenjsko sodišče dolžno opredeliti do vseh trditev, ki izhajajo iz opisa kaznivega dejanja po obtožbi, tako, da na podlagi izvedenih dokazov pojasni, ali zatrjevana dejstva šteje za dokazana ali ne. Razlogi sodbe morajo skladno s 17. členom ZKP zajeti vsa dejstva, ki so znak obravnavanega kaznivega dejanja, ali so odločilna zato, ker je od njih odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona oziroma z njim povezanega predpisa v primeru blanketne kazenske norme. V izpostavljenih navedbah pritožbeno sodišče pa prepoznava kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj sodišče prve stopnje odločilna dejstva, torej tista, ki so merodajna za vsebinsko presojo, konfuzno in precej nelogično predstavi na način, ki ne dopušča jasne razlage.

8. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje, zato je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje ugotovljene kršitve odpravilo, posebno pozornost pa bo namenilo preostalim pritožbenim izvajanjem okrožne državne tožilke (in tozadevno odgovorom zagovornikov obdolženih A. A. in B. B.), s katerimi jedrnato uveljavlja še pritožbeni razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Zaradi narave ugotovljenih kršitev se namreč pritožbeno sodišče s preostalimi pritožbenimi navedbami ni moglo ukvarjati. V ponovljenem sojenju, kar pomeni ponovno skrbno presojo in oceno vseh izvedenih dokazov, še posebej vsebino izpovedi C. C. glede plačila 15.000,00 EUR organizatorjem kot odločilnega dejstva, ki se nanaša na predmet obtožbe, ter obrazložitev sodne odločbe v skladu z zahtevami in pričakovanjem iz šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP, bo tako sodišče prve stopnje ugotovljene kršitve odpravilo in izvedlo ter ustrezno materialno ovrednotilo vse dokaze, ki so potrebni za razjasnitev dejanskega stanja, nato pa po celoviti oceni vseh izvedenih (tako obremenilnih kot razbremenilnih) dokazov ter vsestranski razjasnitvi zadeve v zadevi ponovno odločilo, kar pa bo lažje storilo pred drugim sodnikom, ki o zadevi še ni zavzel stališča. 9. Sklep pritožbenega sodišča temelji na prvem odstavku 392. člena ZKP.

1 Povzeto po Polegek B. et. al., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Lexpera, Ljubljana 2023, str. 834.