Jedro

Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se zavržeta.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje s popravnim sklepom z dne 11. 9. 2018 (r. št. 30) sklenilo, da se sodba v imenu ljudstva in sklep , opr. št. VIII Pg 3149/2014 z dne 18.6.2018 popravni na način: -da se v uvodu sodbe in sklepa na prvi strani pri navedbi strank navede njuni matični številki: a) D., d. d., matična številka: 000, b) S. d. o. o., matična številka: 000. - da se v uvodu sodbe in sklepa na prvi stranki pri navedbi tožene stranke S. d. o. o., popravi njen naslov, da se sedaj pravilno glasi U. 1, L. - da se v II. točki izreka sodbe in sklepa navede pravilni naslov tožene stranke: „Tožena stranka S. d. o. o., je dolžna dopustiti prodajo...“.

2. Zoper ta popravni sklep je tožeča stranka vložila pritožbo in predlog za izdajo popravnega sklepa. Sodišče prve stopnje je nato dne 21. 9. 2018 izdalo nov popravni sklep (r. št. 36), kjer je sklenilo, da se popravni sklep opr. št. VIII Pg 3149/2014 z dne 11. 9. 2018 popravi v tretji alineji 1. točke izreka tako, da se pravilno glasi: - da se v II. točki izreka sodbe in sklepa navede pravilni naslov tožene stranke: „Tožena stranka S., d. o. o., U. 1, L., je dolžna dopustiti prodajo...“.

3. Tožeči stranki je bil namesto drugega sklepa (r. št. 36) pomotoma ponovno vročen prvi popravni sklep (r. št. 30) na katerem je bila s kemičnim svinčnikom pripisana r. št. 36. Navedeno izhaja iz pritožbe tožeče stranke, ki jo je sodišče prejelo 11.10.2018, dopisa „sporočilo sodišču“ na l. št. 103 in dopisa „sporočilu sodišču“ na l. št, 122. Iz slednjega izhaja tudi, da je tožeča stranka drugi popravni sklep (pravilni) prejela 7.1.2019. 4. Tožeča stranka je vložila prvo pritožbo zoper popravni sklep z dne 11. 9. 2018 (r. št. 30) in drugo pritožbo zoper drugi popravni sklep, kot ga je prejela, in je identičen prvemu popravnemu sklepu. V sporočilu sodišču z dne 15.1.2019 na l. št. 122 je tožeča stranka navedla, da vztraja pri drugi pritožbi, vloženi 10.10.2019. 5. V pritožbi navaja, da je sodišče napačno zapisalo firmo tožene stranke, ki se pravilno glasi: S. d.o.o. oz. s skrajšano firmo S. d.o.o. Višjemu sodišču zato predlaga, da sklep spremeni tako: - da v uvodu popravnega sklepa na prvi strani pri navedbi tožene stranke popravi firmo tožene stranke, in sicer: S. d.o.o. (brez vejice za besedo „naložbami“ in presledkov med „d.o.o.“, ki v registru niso navedeni; -da v prvi alineji izreka sklepa na drugi strani pri navedbi firme tožene stranke (pri navedbah matičnih številk) pri navedbi firme tožene stranke S. d.o.o., popravi firmo na način, kot izhaja iz registra, in sicer brez presledkov med „d.o.o.“, ki v registru niso navedeni; -da v drugi alineji izreka sklepa na drugi strani pri navedbi firme tožene stranke S. d.o.o., popravi firmo na način, kot izhaja iz registra, in sicer brez presledkov med „d.o.o.“, ki v registru niso navedeni; - da v II. točki izreka navede: „Tožena stranka S. d.o.o., U. 1, L., je dolžna dopustiti prodajo...“ (torej za navedbo S. doda označbo, da gre za družbo z omejeno odgovornostjo - d.o.o., kar naj navede brez presledkov, kot izhaja iz registra); oziroma podredno, da popravni sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno obravnavo prvostopenjskemu sodišču. Navaja tudi, da je zaradi pravne varnosti in poslovanja med subjekti pomembno, da so identifikacijski znaki subjektov navedeni na način, ki je skladen in enak zapisu v registru. V nasprotnem primeru v praksi prihaja do nesporazumov in negotovosti, ki so posledica neskladnih prepisov in uporabe podatkov o subjektih in imajo lahko velik pomen za stranko, ki želi uveljaviti svoje pravice (npr. v izvršilnem postopku).

6. Pritožbi se zavržeta.

7. V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba, med drugim, nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Pravni interes mora obstajati ne le ob njeni vložitvi temveč tudi ob odločanju o pritožbi. Čeprav je zoper popravni sklep dovoljena pritožba, mora pritožnik zanjo izkazati pravni interes. Ta se presoja po tem, ali bi se pritožnik lahko nadejal kakšne pravne koristi od odločitve sodišča o njegovi pritožbi.1

8. Pritožba navaja, da bi lahko zaradi tega, ker je sodišče prve stopnje navedlo firmo tožene stranke s presledki med kratico pravnoorganizacijske oblike „d. o. o.“ in vejico pred navedbo „d. o. o.“ prišlo do nesporazumov ali negotovosti npr. v izvršbi.

9. Glede na to, da je sodišče s prvim popravnim sklepom navedlo matični številki pravdnih strank, ne more biti nobenega dvoma na kateri pravni osebi se sodba nanaša. Z matično številko je oseba nedvoumno identificirana tudi v izvršbi (prim. 16.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Zato so navedbe v smeri, da bi lahko zaradi vejice pred „d. o. o.“ ali presledkov med „d. o. o.“ prišlo do zmede, na katero stranko se sodba nanaša, ne le neutemeljene temveč povsem absurdne.

10. Ker tožeča stranka s pritožb ne more doseči nikakršne pravne koristi in s tem nima pravnega interesa za pritožbo, je višje sodišče njeni pritožbi zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP). Skladna s tem je tudi odločitev o pritožbenih stroških (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Tako Sklep III Ips 162/2006 z dne 15.4.2008.