Jedro

Presoja vprašanja, ali nasprotni udeleženec zaradi nepravilnosti v postopku izdaje tuje sodne odločbe ni mogel sodelovati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je 14. 4. 2008 predlagala priznanje sodbe, izdane 4. 7. 2005 v Republiki Avstriji. Okrožno sodišče je po sodnici posameznici 26. 8. 2008 odločilo, da se (v Republiki Sloveniji) prizna zamudna sodba Okrožnega sodišča v Bad Radkersburgu opr. št. 1C 440/04 w z dne 4. 7. 2005, izdana v Republiki Avstriji, v skladu s katero so dolžni nasprotni udeleženci predlagatelju v 14 dneh nerazdelno plačati 13.982,05 EUR z obrestmi v višini 15% za čas od 22. 5. 2004 in mu povrniti pravdne stroške v višini 1.875,58 EUR.

2. Po ugovoru tretjega nasprotnega udeleženca, v katerem je navedel, da za postopek pred tujim sodiščem ni vedel, da mu ni bila vročena ne tožba ne sodba niti vabilo, je 18. 11. 2008 senat okrožnega sodišča s sklepom R 15/2008 ugovor zavrnil in sklep potrdil. 3. Zoper izpodbijani sklep senata je tretji nasprotni udeleženec vložil pravočasno pritožbo na Vrhovno sodišče. Trdi, da niso izpolnjeni pogoji za priznanje. Fikcije vročitve ni mogoče uporabiti, ker nikoli ni prebival na naslovu U. 1 niti ni imel tam prijavljenega svojega prebivališča, to pa je naslov, na katerega so se pošiljala vsa sodna pisanja, katerih priznanje se zahteva. Že od 1986 ima stalno prebivališče na U. 11, kjer dejansko tudi prebiva. Na naslov U. 11 mu ni bila vročena ne tožba ne sodba s 4. 7. 2005, niti na ta naslov ni prejel vabila za udeležbo v sodnem postopku. Pisanja avstrijskega sodišča, v zvezi s katerim je pokojna mati podpisala povratnico, ki jo je predlagatelj predložil odgovoru na ugovor, mati ni odprla, ampak ga je poslala nazaj na avstrijsko sodišče z obrazložitvijo, da njen sin (tretji nasprotni udeleženec) na tem naslovu ne prebiva.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Eden od formalnih pogojev za priznanje tuje sodne odločbe je v skladu s 96. členom Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (Ur. l. RS, št. 56/99, ZMZPP) tudi ta, da ne gre za primer, da oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, zaradi nepravilnosti v postopku ni mogla sodelovati. Pogoj je, da mora biti tistemu, zoper katerega je bila izdana tuja sodna odločba, osebno vročeno vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek, oziroma mora biti osebna vročitev vsaj poskušena. Vendar se taka nepravilnost ne upošteva, če se je tisti, zoper katerega je bila izdana odločba, na kakršenkoli način spustil v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Podobno je tudi po uredbi Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (v nadaljevanju Uredba 44/2001), kjer je kot ovira za priznanje navedena opustitev vročitve pisanja pravočasno in na način, da bi lahko toženec pripravil obrambo (34. člen Uredbe). Ni pa ovira za priznanje, če je toženec imel priložnost za izpodbijanje sodne odločbe, a te priložnosti ni izkoristil. V konkretnem primeru je sodišče pisanja avstrijskega sodišča poslalo na naslov s hišno številko 1, vročitev pa je bila opravljena s fikcijo. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 73/2007, v nadaljevanju ZPP) sicer določa možnost nadomestne vročitve v hišni predalčnik naslovnika (če ga ni doma in tudi ni možno vročiti pisanja kakšni od oseb, ki so ga dolžne sprejeti). Vendar mora biti po veljavni ureditvi in stališčih sodne prakse vročitev (bodisi dejanska vročitev naslovniku, nadomestna vročitev ali fiktivna vročitev) opravljena na naslovu stanovanja, kjer naslovnik dejansko živi. V pritožbi je tretji nasprotni udeleženec navedel, da dejansko živi na naslovu s hišno številko 11, in sicer že od leta 1986, torej naj bi na tem naslovu živel tudi že v času, ko mu je sodišče poskušalo vročiti pisanja avstrijskega sodišča, v dokaz pa je priložil fotokopijo osebne izkaznice, v kateri je navedeno njegovo prebivališče s hišno številko 11. 6. Ker sodišče prve stopnje ni ugotovilo relevantnih dejstev, ki bi omogočali sklep o izpolnitvi formalnega pogoja za priznanje (da je bilo tretjemu nasprotnemu udeležencu vabilo, tožba ali sklep, na podlagi katerega se je začel postopek osebno vročeno, oziroma je bila osebna vročitev vsaj poskušena ali da mu je bilo pisanje vročeno pravočasno in na način, da bi lahko pripravil obrambo), je moralo Vrhovno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče bo moralo pri tem še preizkusiti, ali gre za spor, začet znotraj časovnih mej veljave Uredbe 44/2001 (66. člen Ur 44/2001). Ugotoviti bo moralo bodisi kdaj je bil začet postopek v Republiki Avstriji (ali je bila tožba vložena pred datumom, ko je uredba začela veljati ali po njem) bodisi, če je bila pristojnost avstrijskega sodišča določena v skladu s pravili, ki ustrezajo pravilom iz poglavja II Uredbe 44/2001. Zaradi Ur 44/2001 se ZMZPP ne uporablja več, kolikor ureja vsebinsko isto kot Uredba 44/2001(1).

7. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Brus M., Priznanje in razglasite izvršljivosti odločb iz držav članic EU, Pravosodni bilten št. 1/2007, s. 48.