Jedro

Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša le na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila tožničin predlog za odlog izvršitve odločbe št. 06122-233/2011/10 z dne 26. 5. 2011. V obrazložitvi med drugim navaja, da tožničine navedbe, da si prizadeva pridobiti gradbeno dovoljenje, ne morejo vplivati na tek upravne izvršbe. Po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se lahko upravna izvršba izjemoma odloži na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda, česar pa tožnica ni navedla oziroma dokazovala.

Tožnica v tožbi navaja, da je bila odločba, ki se izvršuje, nepravilna in nezakonita, saj gre kvečjemu za neskladno in ne za nelegalno gradnjo. Ker izvršba temelji na nezakonitem aktu inšpektorata, sploh ne bi smela biti dovoljena, poleg tega pa je tožnica pričela postopek za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja. Meni, da je treba upoštevati splošna načela upravnega postopka, varstvo pravic strank, načelo ekonomičnosti in načelo materialne resnice. Ustavitev izvršbe je v obravnavani zadevi tudi edini smiseln ukrep, saj je gradnja izvedena strokovno, estetsko, funkcionalno in v skladu z zahtevami in pogoji za gradnjo na tej parceli. V primeru rušenja bi nastala nepopravljiva škoda ter visoki, nepotrebni in nikomur koristni materialni stroški. Sodišču smiselno predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

Tožba ni dovoljena.

Po prvem odstavku 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako odloča zakon. Isti zakon v drugem odstavku 5. člena določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša le na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.

Izpodbijani sklep se torej nanaša zgolj na časovni potek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe, zato se z njim ne odloča o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi. O tem je bilo odločeno že z inšpekcijsko odločbo, ki v obravnavani zadevi predstavlja izvršilni naslov, iz tožbenih navedb pa ne izhaja, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal tožničino obveznost iz te odločbe in s tem posegal vanjo.

Nenazadnje pa niti iz omenjene določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca – izvršba se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009).

Poleg tega gre pri odložitvi izvršbe po 3. točki 293. člena ZUP za institut, o katerem se odloča s sklepom. Glede na določbo prvega in drugega odstavka 226. člena ZUP se namreč s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka oziroma se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo. Ker pa z obravnavanim sklepom postopek o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan, ta sklep tudi ne spada med sklepe, za katere že omenjeni drugi odstavek 5. člena ZUS-1 določa, da se lahko izpodbijajo v upravnem sporu.

Iz navedenih razlogov je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker je bila vložena zoper akt, ki ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.