Jedro

Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanja zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru dolžnika ugodi, sklep V Pg 2612/2011 z dne 5. 4. 2012 se razveljavi, predlog upnika za izdajo začasne odredbe pa zavrne.

II. Upnik je dolžan dolžniku povrniti 996,12 EUR stroškov postopka zavarovanja v osmih dneh.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor dolžnika (tožene stranke) z dne 20. 4. 2012 zoper sklep o zavarovanju V Pg 2612/2011 z dne 5. 4. 2012. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa z razveljavitvijo izdane začasne odredbe, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka (upnik) zoper toženo stranko (dolžnika) uveljavlja na podlagi spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1 plačilo svoje terjatve v znesku 107.174,10 EUR s pp, ki jo ima do družbe S d.d.. V tožbi, ki jo je vložila dne 22. 6. 2011 navaja, da je bil zoper S d.d. dne 15. 6. 2011 uveden stečajni postopek. V zavarovanje navedene denarne terjatve je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče bankam prepove s transakcijskega računa tožene stranke izplačati navedeni denarni znesek, toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev njemu solastnega deleža do ½ nepremičnine parc. št. 2134/10 k. o. X, kar se zaznamuje v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani ter toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev ali razpolaganje z njegovimi poslovnimi deleži v družbi S. H. d.o.o.. Prvostopenjsko sodišče je s sklepom V Pg 2612/2011 z dne 5. 4. 2012 tako predlagano začasno odredbo izdalo, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je ugovor toženca zoper sklep z dne 5. 4. 2012 zavrnilo. Presodilo je, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 270. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.

6. Pritožbeno sodišče na podlagi v tožbi zatrjevanih dejstev, relevantnih za odločanje, ugotavlja, da tožba ni sklepčna. To pomeni, da po materialnem pravu iz dejstev, navedenih v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Čim pa je tako, tudi ni mogoč zaključek o verjetno izkazani terjatvi tožnika zoper toženca, ki je eden od kumulativnih pogojev po prvem odstavku 270. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe.

7. Tožeča stranka zoper toženo stranko uveljavlja terjatev na podlagi določb 8. člena ZGD-1 o spregledu pravne osebnosti. V 7. členu ZGD-1 je uzakonjeno splošno načelo, ki se dosledno odraža zlasti v kapitalskih družbah, da družba odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, zakon pa določa, kdaj in kako so poleg družbe odgovorni tudi njeni družbeniki. Izjemo od načela ločenosti med pravno osebo in njenimi pripadniki glede odgovornosti pa dopušča 8. člen ZGD-1, ki določa odgovornost družbenikov za obveznosti družbe z institutom spregleda pravne osebnosti kot izjemen ukrep, kadar so izpolnjeni zakonsko določeni okviri za uporabo tega instituta. Kadar so torej izpolnjene predpostavke iz 8. člena ZGD-1 za spregled pravne osebnosti, zakon izenačuje položaj družbenikov kapitalskih družb z osebno odgovornimi družbeniki v osebnih družbah.

8. Navedeno izhodišče je podlaga za uporabo posebnih pravil za uveljavljanje zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika, torej določb pododdelka 5.8.3 ZFPPIPP. Pravila, določena v tem pododdelku se namreč uporabljajo po 348. členu v stečajnem postopku nad ne le osebno družbo, pač pa tudi nad pravno osebo, za obveznosti katere po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo tudi njeni družbeniki. Za slednjo situacijo gre prav v primeru spregleda pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1, saj na njegovi podlagi (torej zakonski) za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki, torej tudi družbeniki kapitalskih družb. 9. Ker je stečajni postopek namenjen sočasnemu in enakomernemu poplačilu upnikov stečajnega dolžnika, ZFPPIPP v 350. členu določa, da v stečajno maso pravne osebe iz 348. člena tega zakona spada tudi premoženje, doseženo z uveljavitvijo zahtevkov do osebno odgovornega družbenika na podlagi njegove odgovornosti za obveznosti te pravne osebe (prvi odstavek 350. člena ZFPPIPP). Z začetkom stečajnega postopka pa preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom, to pravico pa pridobi izključno le upravitelj za račun stečajne mase (drugi in tretji odstavek 350. člena ZFPPIPP). Tudi po določbah 351. člena ZFPPIPP je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev do osebno odgovornega družbenika le na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase, postopki izvršbe in zavarovanja, začeti pred začetkom stečajnega postopka pa se prekinjeno in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase (drugi in tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP). Drugače povedano: z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatve niti njihovega zavarovanje zoper osebno odgovornega družbenika in to zgolj za svoj račun, niti v primeru, če bi se izkazalo, da so pri toženi stranki podani pogoji za spregled pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1. 10. Med pravdnima strankama oziroma strankama postopka zavarovanja ni sporno, da je bil stečajni postopek zoper S d.d., za obveznosti katere naj bi odgovarjal toženec, začet dne 15. 6. 2011. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je tožnik kot upnik družbe S d.d. zoper toženca na podlagi spregleda pravne osebnosti tožbo vložil 22. 6. 2011, predlog za zavarovanje uveljavljane terjatve z začasno odredbo pa vložil šele 7. 2. 2012. Navedena odločilna dejstva pa glede na gornjo normativno ureditev utemeljujejo zaključek, da tožnik ni aktivno legitimiran niti za vložitev tožbe niti predloga za zavarovanje svoje terjatve zoper toženca in to v svojo korist, ne pa v dobro stečajne mase.

11. Ker mora na pravilno uporabo materialnega prava pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba že na tej podlagi utemeljeni pritožbi tožene stranke ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot izhaja iz dispozitiva tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sprememba izpodbijanega sklepa je narekovala tudi odločitev o stroških vsega postopka zavarovanja (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker je tožena stranka v tem postopku uspela, ji gredo po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ stroški ugovora zoper sklep o izdaji začasne odredbe po tar. št. 3461 odvetniške tarife v znesku 266,70 EUR z 20 % DDV pa 320,04 EUR ter 16,00 EUR sodne takse za ugovor, kot tudi pritožbeni stroški po tar. št. 3468 odvetniške tarife 533,40 EUR, z 20 % DDV pa 640,08 EUR ter materialni stroški v znesku 20,00 EUR. Navedene stroške v skupnem znesku 996,12 EUR je dolžna toženi stranki povrniti tožeča stranka.