Jedro

Razlog za umik tožbe tožeče stranke je bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V takšnem primeru mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (158. člen ZPP). Pri tem tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen je umik tožbe, ki sledi neposredno izpolnitvi zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki 3.400,03 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Tožeča stranka po pooblaščencu ta sklep sodišča prve stopnje izpodbija s pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo pravdne stroške, podrejeno, da pritožbi ugodi in vrne zadevo v ponovno obravnavanje in odločanje sodišču prve stopnje. Vztraja, da je v celoti in utemeljeno tožeča stranka terjala plačilo dolga od tožene stranke in ker je bil dolg delno plačan šele tekom pravdnega postopka je tožeča stranka delno, za plačani znesek, tudi umaknila tožbo, kar pa ne pomeni, da z zahtevkom ni uspela in je zaradi tega dolžna nositi pravdne stroške, saj je bil delni umik dan iz razloga plačila in ne iz kakšnega drugega razloga na strani tožeče stranke. Dejstvo, da plačila ni izvršila tožena stranka temveč druga pravna oseba na to odločitev nima nikakršnega vpliva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, vendar ne iz razlogov kot jih navaja sodišče prve stopnje.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka s pripravljalno vlogo z dne 16. 11. 2015 delno umaknila tožbo, ker je družba I. d.o.o. 5. 12. 2014 delno plačala vtoževani znesek. Ker je tožbeni zahtevek izpolnila druga pravna oseba in ne tožena stranka je sodišče prve stopnje zaključilo, da v obravnavanem primeru pri odločanju o pravdnih stroških ni moč uporabiti celotne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, ker izpolnitve ni opravila tožena stranka. Zato je tožeči stranki naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov nastalih v zvezi z umikom tožbe. Pri tem je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je o izpolnitvi tožbenega zahtevka mogoče govoriti le, če tožena stranka prostovoljno ravna v skladu s tistim, kar se od nje zahteva, v obravnavanem primeru pa da je tožeča stranka obravnavano uresničila brez sodelovanja tožene stranke.

6. Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo, da je tožeča stranka tožbeni zahtevek uveljavljala v celoti zoper toženo stranko in to utemeljeno, na kar je opozorilo pritožbeno sodišče v svojem sklepu Cpg 80/2015 z dne 27. 5. 2015, s katerim je ugodilo pritožbi tožeče stranke in razveljavilo izdano sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke in kar izhaja iz odločbe sodišča prve stopnje v novem sojenju, ko je to upoštevaje delni umik tožbe skrčenemu tožbenemu zahtevku ugodilo.

7. Dejstvo, da se je tožena stranka v postopku sicer tožbenemu zahtevku upirala in celo vložila pritožbo zoper sodbo, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, pri tem ni pomembno, saj s pritožbo ni uspela. Prav tako ni pomembno, da je plačilo izvršila neka druga pravna oseba in ne tožena stranka sama, saj kot je pritožbeno sodišče obrazložilo že v sodbi Cpg 96/2016 z dne 6. 5. 2016, obveznost lahko izpolni namesto dolžnika tudi kdo tretji (člen 271 OZ). Tudi to izpolnitev je šteti kot izpolnitev tožene stranke in ne drži razlogovanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zahtevano uresničila brez sodelovanja tožene stranke.

8. Razlog za umik tožbe tožeče stranke v tem primeru je tako bila delna izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom. V tem primeru pa pride v poštev celotna določba 158. člena ZPP, ki glasi, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

9. Določbo 158. člena ZPP pa je treba razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do umika tožbe le v primeru pravočasnega umika tožbe in pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja (glej Nina Betetto, Komentar k 158. členu ZPP, druga knjiga, stran 46). Pravočasen pa je umik tožbe, ki neposredno sledi izpolnitvi zahtevka.

10. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila delna izpolnitev vtoževane terjatve 5. 12. 2014, tožeča stranka pa je tožbo umaknila šele 16. 11. 2015, pogoj pravočasnosti ni podan in tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov nastalih z umaknjenim delom tožbe. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka dolžna nositi vse stroške do umika tožbe, je zato kljub drugačnemu materialnopravnemu razlogovanju sodišča prve stopnje, pravilna. Pritožbeno sodišče pri tem pripominja, da sodna praksa na katero se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, v obravnavanem primeru ne pride v poštev, saj obravnava drugačno dejansko stanje.

11. Pritožbo je bilo po navedenem zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (člen 365, točka 2 ZPP).

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške (člen 165/I ZPP v zvezi s členom 154/I ZPP).