Jedro

Prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni davčni organ. Če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom, in taksni zavezanec ne vloži ugovora ali vloge za oprostitev, občina potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev. Turistična in promocijska taksa se nato prisilno izterjata po predpisih, ki urejajo prisilno izterjavo davkov. Plačlni nalog ima lastnost izvršilnega naslova.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje o predlogu za izvršbo.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nadaljnjo odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo upnik, v kateri opozarja, da odločitev sodišča ni pravilna. Plačilni nalogi, izdani na podlagi ZSRT-1 niso bili plačani, zato je upnik potrdil izvršljivost plačilnih nalogov in jih poslal davčnemu organu v izvršitev. ZDavP-2 v 156. členu določa, da davčni organ v skladu s tretjim delom ZDavP-2 (davčna izvršba) postopa tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. To pa so obveznosti, ki jih z aktom naloži drugi organ, pristojen za odmero teh obveznosti. Davčni organ akt drugega organa le prisilno izvrši, kar opravi na predlog organa, ki je obveznost z aktom odmeril. Kadar davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. V konkretnem primeru gre za izterjavo neplačane turistične takse, za katero je pristojen davčni organ. Gre za drugo denarno nedavčno obveznost po ZSRT-1. Plačilnim nalogom, opremljenih s klavzulo izvršljivosti je lastnost izvršilnega naslova podelila določba 146. člena ZDavP-2. Upnik pa je tudi predlagal izvršbo na nepremičnino, ki je v izključni lasti dolžnika. Ne drži zaključek sodišča prve stopnje, da izterjava turistične takse ne sodi v sodno pristojnost. Predlaga ugoditev pritožbi in dovolitvi izvršbe, podrejeno pa, da se sklep razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, v nadaljevanju ZIZ).

5.ZIZ v 17. členu določa, v katerih primerih sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Drugi odstavek 17. člena ZIZ določa, da so izvršilni naslovi izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava (sodba, arbitražna odločba, sklep, plačilni ali drug nalog sodišča ali arbitraže, poravnava v sodnem postopku in poravnava v arbitražnem postopku), izvršljiv notarski zapis in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.

6.Sodišča opravljajo prisilno izvršitev terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin (prvi odstavek 1. člena ZIZ). Glede na jezikovno razlago 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ pa mora biti lastnost izvršilnega naslova za sodno izvršbo izrecno določena. Za sodno izvršbo je torej potrebno izredno zakonsko določilo, ki daje posamezni odločbi lastnost izvršilnega naslova.

7.Zakon o spodbujanju razvoja turizma - ZSRT-1 v prvem odstavku 25. člena določa, da prisilno izterjavo neplačane turistične in promocijske takse opravlja pristojni davčni organ. V drugem odstavku zakon določa, da v primeru, če taksa iz plačilnega naloga ni plačana v višini in rokih, določenih s tem zakonom in taksni zavezanec ne vloži ugovora ali vloge za oprostitev, občina potrdi izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje pristojnemu davčnemu organu v izvršitev. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da se turistična in promocijska taksa prisilno izterjata po predpisih, ki urejajo prisilno izterjavo davkov, torej po določbah ZDavP-2.

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da niti ZIZ niti ZSRT-1 ne določata, da so plačilni nalogi, na podlagi katerih je upnik predlagal izvršbo, izvršilni naslov za sodno izvršbo. Zaključilo je, da izterjava neplačane turistične takse ne sodi v sodno pristojnost, temveč je to pristojnost davčnih organov. Upnik nasprotno v pritožbi meni, da je plačilnim nalogom lastnost izvršilnega naslova podelila določba prvega odstavka 146. člena ZDavP-2, temu stališču pa pritrjuje tudi pritožbeno sodišče.

9.ZDavP-2 v 145. členu (ki sodi v tretji del zakona in se nanaša na davčno izvršbo) določa izvršilne naslove za davčno izvršbo. V 146. členu ZDavP-2 je v prvem odstavku predpisano, da izvršilne naslove za druge denarne nedavčne obveznosti (poleg tistih, ki so navedeni v 145. členu) predstavljajo tudi plačilni nalogi, opremljeni s potrdilom o izvršljivosti. Po 156. členu ZDavP-2 pa davčni organ postopa v skladu s tretjim delom zakona, torej kot pri davčni izvršbi tudi v primerih, kadar na podlagi zakonskega pooblastila opravlja izvršbo drugih denarnih nedavčnih obveznosti. Izvršilni naslov za izterjavo neplačanih drugih denarnih nedavčnih obveznosti tako predstavljajo plačilni nalogi, opremljeni s potrdilom o izvršljivosti v skladu s 146. členu ZDavP-2. Zaključek sodišča prve stopnje, da ni podana sodna pristojnost za izvršbo na nepremičnine, ker predloženi plačilni nalogi niso izvršilni naslov za sodno izvršbo, je zato napačno.

10.V skladu s 208. členom ZDavP-2 se davčna izvršba na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v družbi (v nadaljnjem besedilu: delež družbenika) ter iz premoženjskih pravic lahko opravi le, če davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovih prejemkov, sredstev na računih, terjatev ali iz njegovega premičnega premoženja, ali če tako določa zakon. Davčno izvršbo na dolžnikovem nepremičnem premoženju in deležu družbenika ter iz premoženjskih pravic opravi sodišče v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno odločati o upnikovem predlogu za izvršbo.

11.Pritožba je po pojasnjenem utemeljena, pritožbeno sodišče pa je sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje po 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za nadaljnjo odločbo (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).