Jedro

Glede na to, da prvi odstavek 142. člena KZ-1 sankcionira neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti, bi moralo biti v zasebni tožbi za njeno sklepčnost konkretizirana njena vsebina, torej izrecno navedeno za katere podatke o zasebnem tožilcu, ki jih je obdolženka izvedela pri opravljanju odvetniškega poklica in jih neupravičeno izdala, je sploh šlo in zakaj so predstavljali skrivnost. Dikcija 142. člena KZ-1 sploh ne vsebuje sintagme ″občutljivi osebni podatki″. Opis dejanja iz zasebne tožbe torej ne vsebuje enega od znakov kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti, to je vsebinske opredelitve tistih podatkov na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so takšne narave, da pomenijo poklicno skrivnost.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče na podlagi določb prvega odstavka 437. v zvezi s 1. točko prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zasebno tožbo zasebnega tožilca L. V. z dne 17. 7. 2018, zoper obdolženo N. M., zaradi kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti po prvem odstavku 142. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

2. Zoper sklep prvostopenjskega sodišča se je zasebni tožilec pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter obtožni akt dopusti, s tem pa nadaljuje kazenski postopek zoper obdolženo.

3. Zasebni tožilec kot zmotnega ocenjuje zaključek sodišča, da v zasebni tožbi niso dovolj izčrpno opredeljeni zakonski znaki obdolženki očitanega kaznivega dejanja. Tak zaključek prvega sodišča je zanj nerazumen in protispisen. V zasebni tožbi je izrecno navedel, da je prevzel pregon od Okrožnega državnega tožilstva v Celju in ji priložil sklep tožilstva z dne 11. 7. 2019, številka CE-Kt/7243/2019, pa tudi kazensko ovadbo zoper obdolženo z dne 12. 12. 2018. V slednji je očitek kaznivega dejanja izčrpno utemeljen, v predmetni zasebni tožbi pa se izrecno sklicuje na vse ovadbene navedbe. Ker je kazensko ovadbo predložil sodišču, jo gre šteti za del zasebne tožbe. S tem je zadostil standardu opredelitve očitanega kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje išče bližnjice do nezakonite zavrnitve obtožnega akta. V tekstu zasebne tožbe je navedel, da gre za podatke o zdravstvenem stanju zasebnega tožilca kot izhajajo iz psihiatričnega izvedenskega mnenja. Sprašuje se, ali sodišče res verjame, da psihiatrično izvedensko mnenje ne vsebuje občutljivih osebnih podatkov. Sklepno meni, da sklep prvega sodišča temelji na arbitrarni semantiki in iskanju možnosti, da se odkriža zadeve.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z določbo prvega odstavka 435. člena ZKP sodnik ob prejemu zasebne tožbe preizkusi ali je sodišče pristojno in ali so dani pogoji, da se zasebna tožba zavrže. Zasebna tožba se zavrže, če ob preizkusu sodnik spozna, da je podan kakšen od razlogov za ustavitev postopka, ki so določeni v 277. členu ZKP (prvi odstavek 437. člena ZKP). Eden od razlogov iz prvega odstavka 277. člena ZKP je tudi ta, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje (1. točka prvega odstavka 277. člena ZKP).

6. Kaznivo dejanje neupravičene izdaje poklicne skrivnosti po prvem odstavku 142. člena KZ-1 kot ga zasebni tožilec očita obdolženki stori, kdor neupravičeno izda skrivnost, za katero je izvedel kot zagovornik, odvetnik, zdravnik, duhovnik, socialni delavec, psiholog ali kot kakšna druga oseba pri opravljanju svojega poklica.

7. Opis dejanja iz zasebne tožbe obdolženi N. M. očita, da je v okviru pravdnega postopka P 99/2018 pred Okrajnim sodiščem v Žalcu sestavila, podpisala in na Okrajno sodišče v Žalcu dne 26. 10. 2018 odposlala vlogo, naslovljeno ″dopolnitev tožbe″, ki ji je priložila tudi dokument, ki vsebuje občutljive osebne podatke o oškodovancu L. V., ki ga je pridobila od oškodovanca kot odvetnica na podlagi pooblastilnega razmerja, do priobčitve katerega ni bila upravičena. Oziroma povedano drugače, opis dejanja iz aktualne zasebne tožbe obdolženki očita, da je okrajnemu sodišču v pravdnem postopku posredovala dokument z občutljivimi osebnimi podatki o oškodovancu oziroma zasebnemu tožilcu.

8. Opis kaznivega dejanja mora vsebovati vsa odločilna dejstva, ki po objektivni in subjektivni plati v tolikšni meri konkretizirajo kaznivo dejanje, da obdolžencu omogočajo učinkovito obrambo; za ostale okoliščine pa zadošča, da so navedene v razlogih sodbe1 (v obravnavanem primeru zasebne tožbe). Eden od temeljnih zakonskih znakov predmetnega kaznivega dejanja je ″izdaja poklicne skrivnosti″. Kaj velja za skrivnost, KZ-1 sicer ne opredeljuje, gre pa šteti, da je poklicna skrivnost vsak podatek osebne narave, ki ni znan širšemu krogu ljudi in glede katerega obstaja upravičen interes po skrivanju pred javnostjo2. Po drugi strani pa kot pravilno razloguje sodišče prve stopnje pod točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, občutljive osebne podatke definira Zakon o varstvu osebnih podatkov v 19. točki 6. člena kot podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške itd.. Kot je razvidno iz povzetega gre pri občutljivih osebni podatkih za širši pojem in niti ni nujno, da predstavljajo poklicno skrivnost. Glede na to, da prvi odstavek 142. člena KZ-1 sankcionira neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti, bi moralo biti v zasebni tožbi za njeno sklepčnost konkretizirana njena vsebina, torej izrecno navedeno za katere podatke o zasebnem tožilcu, ki jih je obdolženka izvedela pri opravljanju odvetniškega poklica in jih neupravičeno izdala, je sploh šlo in zakaj so predstavljali skrivnost. Dikcija 142. člena KZ-1 sploh ne vsebuje sintagme ″občutljivi osebni podatki″. Opis dejanja iz zasebne tožbe torej ne vsebuje enega od znakov kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti, to je vsebinske opredelitve tistih podatkov na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so takšne narave, da pomenijo poklicno skrivnost. Sodna praksa je ustaljena in enotna v tem, da morajo biti v opisu dejanja (v sodbi, obtožnem aktu, sklepu o preiskavi itd.) zakonski znaki oziroma pravni pojmi, s katerimi so v kazenskem zakonu opisana posamezna kazniva dejanja, praviloma konkretizirani z dejstvi in okoliščinami, kolikor je seveda to mogoče in smiselno. Obrazložitev zasebne tožbe ne more nadomestiti manjkajočega opisa konkretnih okoliščin, ki opredeljujejo posamezni zakonski znak kaznivega dejanja. Zato ni mogoče slediti pritožniku pri sklicevanju na navedbe iz obrazložitve zasebne tožbe, ovadbene navedbe ter vsebino prilog.

9. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zasebnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno.

1 tako npr. odločba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 80/2010 2 D. Korošec, Poklicna skrivnost v slovenski kazenski zakonodaji, 1997