Jedro

Dopis sodnikov instančnega sodišča prvostopenjskemu sodišču o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti ni odklonitveni razlog v smislu 6. točke 70. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. V nepravdni zadevi Okrajnega sodišča v Celju Pr 78/2010 zaradi podaljšanja zadržanja A. A. na zdravljenju v oddelku Psihiatrične bolnice ... pod posebnim nadzorom brez privolitve, je senat Višjega sodišča v Celju z dopisom Cp 1143/2010 z dne 23. 12. 2010 opozoril Okrajno sodišče v Celju, naj glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo v postopku Pr 78/2010, prouči možnost začetka postopka po uradni dolžnosti za odvzem poslovne sposobnosti zadržani osebi A. A. (tretji odstavek 45. člena Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP).

2. Sodišče prve stopnje je nato po uradni dolžnosti (tretji odstavek 45. člena ZNP) začelo postopek za odvzem poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki in ji je s sklepom N 83/2010 z dne 12. 4. 2011 delno odvzelo poslovno sposobnost glede urejanja finančnih, pravnih in upravnih zadev (ne pa glede pravice voliti in biti voljena).

3. Nasprotna udeleženka je po pooblaščenem odvetniku vložila pritožbo zoper prvostopenjski sklep in hkrati vložila zahtevo za izločitev treh sodnic višjega sodišča, to je članic senata v pritožbenem postopku v zadevi Cp 1143/2010 ..., glede odločanja o pritožbi v zadevi odvzema poslovne sposobnosti (Cp 484/2011), češ da se v zadevi poraja dvom v nepristranskost navedenih sodnic, ker so v dopisu izrazile mnenje o tem, da je potrebno o odvzemu poslovne sposobnosti nasprotni udeleženki resno razmisliti.

4. S sklepom Su 220100/2011-1458 z dne 7. 9. 2011 je predsednica Višjega sodišča v Celju zahtevo za izločitev višjih sodnic ... zavrnila. Ocenila je, da dopis okrajnemu sodišču z dne 23. 12. 2010 pomeni le neobvezujoč napotek sodišču prve stopnje in ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na nepristransko odločanje izločevanih sodnic v zadevi Cp 484/2011. 5. Nasprotna udeleženka je vložila pritožbo zoper sklep predsednice Višjega sodišča v Celju in uveljavlja bistvene kršitve določb postopka ter zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Vztraja, da je podan razlogi iz 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodnice so z dopisom povzročile posledico, to je uvedbo postopka zoper nasprotno udeleženko N 83/2010 o odvzemu poslovne sposobnosti. Čeprav so sodnice z dopisom podale zgolj neobvezen napotek, so si morale ustvariti vtis o tem, da je potrebno zoper nasprotno stranko uvesti postopek odvzema poslovne sposobnosti, in ker so si takšen vtis ustvarile, o zadevi ne morejo odločati nepristransko. Ko so se opredelile, da je treba o postopku resno razmisliti, je pri njih moralo dozoreti prepričanje, da je odvzem poslovne sposobnosti edini način za zajezitev domnevnih težav nasprotne udeleženke z zapravljivostjo. Izjavi dveh sodnic, ki se z zahtevo strinjata, še dodatno izkazuje utemeljenost navedenih razlogov.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Po tretjem odstavku 45. člena ZNP lahko začne postopek za odvzem poslovne sposobnosti sodišče samo po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je potrebno določeni osebi odvzeti poslovno sposobnost. V obravnavanem primeru izhaja pobuda za začetek postopka zoper nasprotno udeleženko iz dopisa senata Višjega sodišča v Celju, ki je obravnaval pritožbo v pridržalni zadevi Pr 78/2010. 8. V dopisu z dne 23. 12. 2010 je navedeno; „Glede na okoliščine, ki jih je ugotovilo oziroma zanje izvedelo sodišče prve stopnje v predmetni (pridržalni) zadevi, naj sodišče prve stopnje prouči možnost začetka postopka po uradni dolžnosti za odvzem poslovne sposobnosti zadržani osebi.“ Vrhovno sodišče pritrjuje stališču v izpodbijanem sklepu, da predstavlja navedeni dopis neobvezni napotek prvostopenjskemu sodišču. Senat sodnic, katerih izločitev je bila zahtevana, je z dopisom izrazil samo stališče o potrebnosti razmisleka o uvedbi postopka za odvzem poslovne sposobnosti, torej opozorilo na možnost začetka postopka po uradni dolžnosti v smislu tretjega odstavka 45. člena ZNP. Ne iz dopisa ne iz česarkoli drugega pa ni razvidno stališče oziroma opredelitev navedenih sodnic do odločitve v tej zadevi odvzema poslovne sposobnosti. Pritožbena navedba o prepričanju sodnic, da je odvzem poslovne sposobnosti edini način za zajezitev domnevnih težav nasprotne udeleženke z zapravljivostjo, je neizkazana domneva, ki ne more pomeniti razumnega dvoma v nepristranskost navedenih sodnic pri (morebitnem) odločanju o pritožbi v tej zadevi. Opozorilo o možnosti začetka postopka po uradni dolžnosti v bistvu pomeni sodnikovo pravno stališče procesne narave, ki ga ni mogoče povezati z vsebinskim odločanjem v zadevi in ki zato ne more biti odklonitveni razlog v smislu šeste točke 70. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Pri tem sta neupoštevni izjavi dveh sodnic, ki sta zaradi odprave vsakega dvoma menili, da se predlogu za izločitev ugodi, saj sodnik ne more sam odločati o svoji izločitvi.

9. Vrhovno sodišče torej zaključuje, da nista podana uveljavljana pritožbena razloga, zaradi česar je neutemeljeno pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).