Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Enako stališče je sodišče druge stopnje zavzelo tudi v tem sporu.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožečih strank za plačilo razlike v regresu za obdobje od 2003 do 2007. Ugotovilo je, da je bil s kolektivno pogodbo tožene stranke dogovorjen regres za letni dopust v višjem znesku, kot ga je v spornem obdobju določala Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (KPND, Ur. l. RS, št. 18/91 in nadaljnji) in na njeni podlagi sprejeti akti. Presodilo je, da je to v nasprotju s celotnim sistemom predpisov, ki velja za javni sektor, še posebej s 16. členom Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji). Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in tožbenim zahtevkom v pretežnem delu ugodilo, razen v delu, za katerega je ugotovilo zastaranje, to pa je nastopilo za znesek regresa za leto 2003, ki je bil izplačan 17. 3. 2003 in za zakonske zamudne obresti, ki so zapadle v plačilo pred 17. 6. 2005. 2. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije glede zavrnitve zahtevka za plačilo regresa za leto 2003 tožeče stranke navajajo, da bi po kolektivni pogodbi tožene stranke regres moral biti izplačan najkasneje do konca junija tekočega leta, Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti in Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji) pa določata, da mora biti izplačan najkasneje do konca julija tekočega leta. Šele tedaj je regres zapadel v plačilo in od tedaj dalje teče zastaralni rok. Datuma začetka teka zastaralnega roka ni mogoče vezati na dejanski datum izplačila nespornega dela regresa. Z dopuščeno revizijo v tej zadevi bi bilo po mnenju predlagateljic mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, saj jim ni znano, da bi Vrhovno sodišče o čem podobnem že odločalo. Vendar pa pregled sodne prakse pokaže, da v nobenem primeru začetek teka zastaralnega roka ni bil odvisen od dejanskega datuma nespornega dela terjatve, izvršenega pred zapadlostjo ali od trenutka, od katerega je upnik vtoževal zamudne obresti (II Ips 619/2006, II Ips 784/2005, III Ips 52/2002). Dospelost preostalega dela regresa za letni dopust ne more biti odvisna od aktivnosti tožeče stranke, ampak je odvisna od materialnih predpisov.
3. Predlog je neutemeljen.
4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
5. Odločitev sodišča druge stopnje glede začetka teka zastaralnega roka ne odstopa od odločitev, ki so v predlogu ponujene za primerjavo. V zadevi II Ips 619/2006 z dne 8. 1. 2009 je obravnavan primer, ko je začetek teka zastaralnega roka odvisen od aktivnosti upnika (njegove izstavitve računa), enako v zadevi II Ips 784/2005 z dne 27. 2. 2008. V zadevi III Ips 52/2002 z dne 17. 4. 2003 pa je zavzeto stališče, da zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti (enako stališče pa je sodišče druge stopnje zavzelo tudi v tem sporu), s tem, da dejanske okoliščine primera (datum zapadlosti je vezan na izjavo o prevzemu dolga) niso primerljive z okoliščinami tega delovnega spora.
6. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, zato je predlog tožene stranke zavrnilo (367. c člen ZPP).