Jedro

V primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo presegalo 420,00 EUR, izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na transakcijski račun pravne ali fizične osebe, zato pravna oseba zgolj zaradi dejstva, da ima blokiran TRR ne more biti delno oproščena plačila sodne takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predlog tožene stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo I Pg 263/2013 z dne 4.9.2014 zavrne.

2. Zoper izpodbijani sklep je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in pritožnico oprosti plačila sodne takse za ugovor (pravilno: pritožbo).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje, toženka razpolaga z 200.119,00 EUR bilančnega dobička (izjava o premoženjskem stanju - priloga B8, letno poročilo za leto 2012) oziroma kot izhaja iz vpogleda pritožbenega sodišča v letno poročilo za leto 2013 s 189.076 EUR bilančnega dobička. Ker je toženka v svoji izjavi navedla tudi, da je imela v zadnjih treh mesecih prilive na svoj - sicer blokiran - transakcijski račun, in upoštevajoč višino sodne takse (102,00 EUR), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženka s predlogom oprostitve plačila sodne takse v konkretnem primeru ne more biti uspešna.

5. V pritožbi toženka navaja, da poslovanje z dobičkom še ne pomeni, da ima toženka tudi sredstva za plačilo sodne takse. Čeprav iz vpogleda v register transakcijskih računov izhaja, da ima toženka svoj transakcijski račun resnično blokiran, kar pomeni, da se bo kakršenkoli prihodek v času blokade avtomatsko porabil za plačilo njenih že evidentiranih obveznosti, pritožbeno sodišče poudarja, da v primeru, da posamično izplačilo s strani pravne osebe ne bo presegalo 420,00 EUR, tega izplačevalec dohodka ni dolžan nakazati na transakcijski račun pravne ali fizične osebe (36. člen ZDavP-2 in 23.a člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, podobno VSC sklep II Ip 430/2013 z dne 4.9.2013). Ker v konkretnem primeru sodna taksa znaša 102,00 EUR (manj kot 420,00 EUR), toženka pa razpolaga z bilančnim dobičkom, prav tako pa njena kratkoročna sredstva presegajo kratkoročne obveznosti, pri čemer ima toženka zaloge v višini 338.000,00 EUR, kratkoročne finančne naložbe v višini 101.395,00 EUR in kratkoročne poslovne terjatve v višini 894.546,00 EUR, za katere ni navedla, da niso likvidne oziroma unovčljive, pritožbeno sodišče meni, da kljub blokadi transakcijskega računa v konkretnem primeru niso podani niti pogoji za delno oprostitev niti pogoji za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse po 2. in 3. odstavku 11. člena ZST-1. 6. Pritožbeno sodišče se prav tako strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da sklicevanje toženke na obremenjenost svojih nepremičnin, nezmožnost prodaje premičnin, 14 zaposlenih in 30 odprtih postopkov, v katerih mora plačevati sodno takso, ni relevantno. Bistveno je namreč, da je znesek sodne takse v konkretnem primeru relativno nizek in da ga je toženka kljub blokadi svojega transakcijskega računa (iz zgoraj navedenih razlogov), zmožna plačati.

7. V konkretnem primeru tudi ne pride v poštev odločba Ustavnega sodišča U-I-191/14-12 z dne 25.9.2014, s katero je Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje prvega odstavka 11. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10 in 63/13) in prekinilo postopke odločanja o predlogih za oprostitev plačila sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi v primerih, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, pa bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Toženka je namreč pravna oseba, predlog za oprostitev plačila sodne takse pa je vložila za pritožbo zoper sodbo I Pg 263/2013-28 z dne 4.9.2014 in ne za ugovor zoper sklep o izvršbi.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

9. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločala sodnica posameznica.