Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dodeljene naloge tožniku ne predstavljajo dodatnih nalog, ki bi tožnika upravičevale do dodatka za povečan obseg dela, ampak gre zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog njegovega delovnega mesta.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna za obdobje od 16. 2. 2011 dalje do dneva izdaje sodbe iz naslova povečanega obsega dela tožniku obračunati razliko v plači v višini 10 % osnovne plače, ki jo je prejemal, ter mu po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek razlike v plači skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od posameznih mesečnih zneskov od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je dolžan v roku 8 dni povrniti stroške postopka v višini 722,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obresti od izteka paricijskega roka do plačila.
2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku s stroškovno posledico. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih del in nalog, za katere je zatrjeval, da ne spadajo v opis njegovega delovnega mesta. Glede sprejema, hrambe in oddaje najdenih predmetov navaja, da že samo dejstvo, da je to nalogo leta 2014 prevzel v izvedbo nekdo drug, kaže na to, da navedena naloga ne spada v okvir njegovega delovnega mesta. Prav tako pa je izkustveno jasno, da dela v zvezi s hrambo predmetov niso v povezavi z vzdrževanjem objektov, naprav in opreme. Sodišče se do navedene naloge ni opredelilo. Glede naloge vodenja skladišča tehnične opreme, kolektivne opreme, oborožitvene opreme, opreme ... ter skrbi za urejenost opreme in skladišč je sodišče navedlo le, da iz izpovedb prič izhaja, da sodijo med naloge upravnika, pri čemer iz zapisnika zaslišanja obeh prič ni razvidno, da bi navedeno sploh izpovedali. Ta naloga pa tudi ni v povezavi z vzdrževanjem objektov, naprav in opreme. Sodišče se ni opredelilo do tožnikove naloge, da mora dnevno pregledovati suhe obroke, prav tako pa ni jasno kašno zvezo ima ta naloga z vzdrževanjem objektov in opreme. Izpodbijana sodba tudi ne vsebuje razlogov, zakaj skrb za redno razvijanje fotografij spada v okvir tožnikovega delovnega mesta, poleg tega pa ni potrebno opravljanje posamezne naloge tudi sedaj, da bi bil upravičen do izplačila iz naslova povečanega obsega dela. Meni, da izpodbijana sodba nima razlogov o nalogi pregleda in čiščenja orožja, prav tako pa je to delo opravljal brez ustreznega izpita. Če bi navedena naloga bila v okviru del na njegovem delovnem mestu, bi bila izrecno navedena. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da skrb za vozila ne spada v opis del delovnega mesta, vendar je sodišče zgolj navedlo, da je A.A. izpovedal, da je tožnik za opravljanje te naloge dobil plačilo. V okviru katerih sklepov pa je dobil plačano, pa priča ni izpovedala, niti tega ni navedla tožena stranka, prav tako pa o tem ni obrazložitve sodišča prve stopnje. Meni, da zgolj pavšalna izpovedba, da je bilo nekaj plačano, ne predstavlja verodostojnega dokaza, zato tožena stranka dokaznega bremena ni zmogla. Tudi iz izdanih sklepov ni razvidno, da bi bil tožniku povečan obseg dela izplačan zaradi nadomeščanja B.B.. Na neverodostojnost izpovedbe priče A.A. pa kaže tudi izpovedba C.C., ki je izpovedal, da izplačila nimajo nobene zveze z dejansko opravljenim povečanim obsegom dela. Sodišče prve stopnje tudi ni obrazložilo, zakaj naj bi naloga nadzora nad materialnimi tehničnimi sredstvi spadala v okvir del in nalog tožnika. Uveljavlja kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev pravice do vsebinskega obravnavanja njegove tožbe. Meni, da ni pravno relevantno za predmetni postopek razlogovanje sodišča, da ni zatrjeval, da bi mu naloge dane s pooblastilom, vzele toliko časa, da svojih rednih nalog ne bi mogel opraviti. Bistveno je, ali je tožnik poleg svojega dela opravljal tudi druge naloge, ki spadajo v delokrog drugega delovnega mesta. Neobrazložena in posplošena je navedba sodišča, da je naloge vedno opravljal upravnik, saj ni razvidno, na katere naloge se nanaša, poleg tega pa to ni bistveno glede na možnost spremembe akta o sistematizaciji. Bistveno je, ali naloge spadajo v opis del in nalog za delovno mesto upravnik.
3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika v pritožbi in predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ki jih uveljavlja pritožba, niti tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje glede odločilnih dejstev, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.
6. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev o upravičenosti tožnika do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela od 16. 2. 2011 dalje do odločitve sodišča prve stopnje. Iz aneksa k pogodbi o zaposlitvi z dne 12. 5. 2011 in dne 5. 11. 2013 izhaja, da so tožnikove naloge: organiziranje in vodenje tekočega vzdrževanja objektov, organiziranje priprave sprejemov, vodenje blagajne in knjige prilivov in odlivov, zagotavljanje nemotenega delovanja energetskega sistema, opravljanje zahtevnih vzdrževalnih del na objektih, napravah in opremi ter sporočanje potreb po vzdrževalnih delih, ki jih sam ne more opraviti, predlaganje večjih vzdrževalnih del na objektih in investicijska vzdrževanja ter nabava opreme in materiala, urejanje objektov in okolice in opravljanje drugih nalog s svojega delovnega področja, ki jih naroči nadrejeni. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da s pooblastilom z dne 16. 2. 2011 dodeljene naloge1 ne predstavljajo dodatnih nalog, ki bi tožnika upravičevale do dodatka za povečan obseg dela, ampak gre zgolj za konkretizacijo nalog, ki spadajo v delokrog njegovega delovnega mesta upravnik V. S takšnim zaključkom se je sodišče opredelilo do vseh nalog tožnika. Neutemeljen je zato očitek kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitve pravice do vsebinskega obravnavanja.
7. Pri tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da določene naloge iz pooblastila niso v povezavi z vzdrževanjem objektov, naprav in opreme, saj to ni bila edina naloga tožnika. Npr. tožnikova naloga je med drugim tudi organiziranje in vodenje tekočega vzdrževanja objektov, zato ne drži pritožbena navedba, da vodenje skladišča različne opreme ni tožnikova naloga. Enako velja za skrb za urejenost opreme in skladišč, saj je v opisu del izrecno določeno, da je tožnikova naloga tudi urejanje objektov in okolice. Glede vzdrževanja opreme je A.A. izpovedal, da je skrb za opremo širok pojem. Naloge v opisu delovnega mesta so namreč navedene na splošno in ni natančneje določeno, katera je tista oprema, za katero mora skrbeti tožnik. Ob upoštevanju navedenega ter ob upoštevanju, da je bila tožnikova zadolžitev tudi opravljanje drugih nalog z njegovega delovnega področja2 po naročilu nadrejenega, spadajo naloge kot jih je s pooblastilom naročil oziroma določil nadrejeni: sprejem, hramba in oddaja najdenih predmetov, pregledovanje suhih obrokov, vodenje arhiva negativov oziroma skrb, da so se redno razvili fotografski filmi, pregled orožja in njegovo vzdrževanje, nadzor nad stanjem materialno-tehničnih sredstev, tudi po pritožbeni presoji v tožnikov delokrog. Pri tem ni relevantno pritožbeno navajanje, da tožnik ni imel ustreznega izpita za rokovanje z orožjem, saj ni bilo ugotovljeno, da je to pogoj za opravljanje te naloge. Prav tako ni odločilo, da je nalogo v zvezi z najdenimi predmetni prevzel nekdo drug, saj to nujno ne pomeni, da naloga ni spadala v okvir tožnikovega delovnega mesta.
8. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da so tožnikove naloge določene s pooblastilom konkretizacija njegovih delovnih nalog. Zaključek sodišča, da navedeno izhaja tudi iz izpovedb obeh prič, ne predstavlja smiselno uveljavljane protispisnosti. C.C. je izpovedal, da vse naloge spadajo v delokrog upravnika (list. št. 57), navedeno izhaja tudi iz konteksta njegove celotne izpovedbe, prav tako pa to izhaja tudi iz izpovedbe A.A. (list. št. 53 - naloge spadajo v delokrog tožnika; list. št. 48 - razdelal je opis del in nalog, vezanih na delovno mesto, ki ga je tožnik pokrival).
9. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi s skrbjo za vozni park, češ da tožena stranka ni zmogla dokaznega bremena, ker naj ne bi dokazala, da je tožniku, kadar je opravljal to nalogo, izplačala tudi dodatek za povečan obseg dela. Trditveno in dokazno breme v zvezi s tem, da je določena obdobja opravljal to nalogo ter da takrat plačil za povečan obseg dela ni prejel, je bilo prvotno na tožniku. Tožnik je namreč za opravljanje določenih nalog, ki naj bi po njegovem mnenju predstavljale povečan obseg dela, zahteval plačilo v enakem odstotku za celotno vtoževano obdobje. Pri tem niti ni specificiral, katera obdobja je opravljal določene naloge. Glede na to, da je v tožbi navedel, da je delo v zvezi s skrbjo za vozni park opravljal v času nadomeščanja, in sicer en mesec na leto, bi tožnik moral dokazati, da za to obdobje ni dobil plačanega dodatka za povečan obseg. Šele ko bi to dokazal, bi se dokazno breme prevalilo na toženo stranko. Posledično niso odločilne pritožbene navedbe, da iz izdanih sklepov ni razvidno, da bi bil tožniku dodatek za povečan obseg dela kdaj izplačan zaradi nadomeščanja B.B..
10. Glede na to, da ni bilo ugotovljeno, da je tožnik poleg svojega dela opravljal tudi naloge, ki spadajo v delokrog drugega delovnega mesta, ni odločilna pritožbena navedba o nerelevantnosti razlogovanja sodišča prve stopnje, da tožnik ni zatrjeval, da bi mu naloge dane s pooblastilom, vzele toliko časa, da svojih rednih nalog ne bi mogel opraviti.
11. Ne drži, da iz obrazložitve sodišča prve stopnje, da je tožnikove naloge vedno opravljal upravnik, ni razvidno na katere naloge se nanaša. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da se nanaša na naloge iz pooblastila. Pri tem tudi ne drži, da okoliščina, da so te naloge vedno opravljali upravniki, ni bistvena. Navedena okoliščina je (ob neizkazani spremembi akta o sistematizaciji) relevantna pri presoji, ali naloge spadajo v opis del in nalog za delovno mesto upravnik.
12. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP).
1 Iz pooblastila z dne 16. 2. 2011 (A7) izhaja, da je komandir Policijske postaje A.A. tožnika pooblastil za opravljanje naslednjih nalog: skrb za urejenost okolice in samostojno opravljanje popravil na opremi in objektu PP D., odčitavanje števcev vode, plina in fotokopirnih strojev, skrb za sprejem, hrambo in oddajo najdenih predmetov, vodi skladišče tehnične, kolektivne in oborožitvene opreme, dnevno pregleduje suhe obroke za tujce in skrbi za rok trajanja le-teh, dnevno pregleduje prostore za pridržanje in zadrževanje oseb, skrbi za redno razvijanje fotografskih filmov, enkrat na 15 dni opravi pregled orožja kolektivne opreme PP in enkrat v 30 dneh orožje očisti in podmaže ter nastavi evidenco o čiščenju in urejenosti orožja, v odsotnosti B.B. skrbi za vozila, izvaja nadzor nad stanjem materialno tehničnih sredstev, skrbi za požarni red, skrbi za izvajanje določil hišnega reda v enoti in opravlja druge naloge po naročilu komandirja. 2 Vzdrževanje opreme je med drugim tožnikovo delovno področje.