Jedro

Enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po ZGO ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Za objekte na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, mora biti enotno dovoljenje za gradnjo izdano v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se tožbi ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 21.1.2000, se odpravi in se zadeva vrne temu ministrstvu v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.1.2000. S to odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote M. z dne 22.7.1999, s katero je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo investitorjema K. projektu d.d. M. in G.i. d.d. L. za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta ob C. ulici v M., na zemljišču parc. št. 1208/1, 1208/2 in 1213 k.o. M. - G. V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na določbe 33.a in 36. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO) ter 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN). Navaja, da v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da območje posega ureja Odlok o ureditvenem načrtu območja med C., R., C. in P. cesto v M. (MUV, št. 31/97 - v nadaljevanju Odlok), sporno pa je, ali je v 33.a členu ZGO zahtevano dokazilo iz 36. člena ZGO, to je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja usklajen s prej citiranim Odlokom v delu, ki ureja izvoz iz garaž. Odlok namreč v določbi 8. člena med drugim določa, da je uvoz v garažo predviden iz C. ulice, izvoz pa na C. ulico, pri čemer se prometni režim C. ulice spremeni med izvozom iz garaže in R. ulico, ki postane dvosmerna. Iz PGD - arhitektura - zunanja kanalizacija, predračun in popis del je razvidno, da program pritličja GPS 1 zajema med drugim tudi uvozno rampo, ki pa med strankama ni sporna, sporne rampe za izvoz pa navedeni projekt ne zajema. Ker je po presoji sodišča izdano enotno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta GPS 1, etažnosti K, P+5+2M, skladno z Odlokom in citirano projektno dokumentacijo, tožnica s tožbenim ugovorom o spornosti ureditve izvoza iz garaž ni mogla uspeti.

Tožnica vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v izpodbijanem enotnem dovoljenju za gradnjo več nepravilnosti, med drugim je v nasprotju samo s seboj, saj v točki II zavezuje investitorja k spoštovanju lokacijskih pogojev iz ureditvenega načrta, ki je predvideval izvoz iz garažne hiše na C. ulico.

Vprašanje izvoza je v obravnavani zadevi zelo pomembno, saj gre za objekt z več deset stanovanjskimi in poslovnimi enotami ter garažno hišo s štiristo parkirnimi mesti. Vprašanje izvoza je namenoma izpuščeno, da bi lahko investitorja zgradila izvoz v nasprotju s prostorskim ureditvenim načrtom, to je kar na C. ulico. Odločba organa prve stopnje je nepopolna in nejasna prav glede vprašanja, ki je med strankami v upravnem postopku sporno, to je glede vprašanja izvoza iz garažne hiše. Namen upravnega spora je razjasniti projektno dokumentacijo in doseči usklajenost dovoljenj in projektov s pogoji ureditvenega načrta. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi in v skladu s 77/1 členom ZUS spremeni sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in mu vrne zadevo v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

ZGO v 2. odstavku 33a člena določa, da enotno dovoljenje za gradnjo vsebuje sestavine lokacijskega dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in gradbenega dovoljenja po tem zakonu ter je v posledicah izenačeno z gradbenim dovoljenjem, glede lokacijskih pogojev pa tudi z lokacijskim dovoljenjem. Zahtevi za izdajo tega dovoljenja mora investitor poleg dokazil iz 36. člena tega zakona, razen pravnomočnega lokacijskega dovoljenja, predložiti tudi dokazila, ki so po predpisih o urejanju prostora potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja. Pri tem pride v poštev določba 1. odstavka 54. člena ZUN, po kateri se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt, v skladu s pogoji, ki jih določa ta načrt. V konkretnem primeru je to Odlok o ureditvenem načrtu območja med C., R., C. in P. cesto v M. Pritožbeno sodišče se ne strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bilo v obravnavani zadevi sporno enotno dovoljenje za gradnjo, izdano v skladu s pogoji iz 8. člena navedenega Odloka o ureditvenem načrtu. Slednji v 8. členu predvideva kot lokacijski pogoj uvoz iz C. ulice in izvoz na C. ulico. V projektni dokumentaciji, ki je bila podlaga za izdajo spornega dovoljenja, pa je predvidena v pritličju spornega objekta le uvozna rampa. To sta ugotovila tudi sodišče prve stopnje in tožena stranka. Po presoji pritožbenega sodišča pa že zato, ker v projektni dokumentaciji ni predvidena tudi izvozna rampa, ni mogoče trditi, da je projektna dokumentacija, ki je sestavni del enotnega dovoljenja za gradnjo, usklajena z navedenim Odlokom o ureditvenem načrtu, ki sta ga investitorja po 2. točki izreka istega dovoljenja dolžna upoštevati. Prav na to pa opozarja tožnica v svoji pritožbi. Kot izhaja iz predloženih spisov, tudi zdravstveni inšpektor, ki je dal dne 19.4.1999 poprejšnje soglasje zaradi izdaje odločbe o enotnem gradbenem dovoljenju, v svojem soglasju navaja uvozno in izvozno rampo. Da bi zdravstveni inšpektor naknadno po opustitvi izvozne rampe v projektni dokumentaciji, dal k tej spremembi svoje soglasje, pa iz predloženih spisov ne izhaja. Z opustitvijo (prvotno predvidene) izvozne rampe je zaradi neusklajenosti z navedenim Odlokom o ureditvenem načrtu po presoji pritožbenega sodišča postala sporna tudi funkcionalnost objekta, za katerega je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo v tej zadevi.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno presodilo projektno dokumentacijo, na katero je oprlo svojo odločitev, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 2. odstavka 77. člena ZUS spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je odločbo tožene stranke odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku upoštevati mnenje pritožbenega sodišča in odpraviti navedene nepravilnosti.