7. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 17. januarja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 328/2000 z dne 9. 6. 2004 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Iz prilog k ustavni pritožbi izhaja, da je bil pritožniku z odločbo Carinarnice Ljubljana št. 02-25 številka Up/I-8245/3 z dne 12. 12. 1997 odvzet v tujini registriran avto, s katerim je dne 24. 8. 1997 prestopil državno mejo. Z vloženimi pravnimi sredstvi ni uspel; po mnenju Vrhovnega sodišča bi lahko ob predložitvi slovenskega potnega lista na meji avto z bosansko registracijo v Slovenijo pripeljal brez plačila carine le, če bi izpolnjeval pogoje za začasni uvoz. Teh pa ni izpolnjeval zaradi stalnega prebivališča v Sloveniji.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, da sodba Vrhovnega sodišča krši načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), saj izpodbijana odločitev odstopa od odločitve, ki je bila na podlagi enakega dejanskega stanja sprejeta ob pritožnikovem kasnejšem prestopu državne meje. Pritožnik se je namreč v predmetni zadevi na meji izkazal tudi z bosanskim potnim listom, kar je razvidno iz odločbe carinskega organa. Ob takem dejanskem stanju mu je Carinarnica Ljubljana z odločbo 05/27 št. 6222/98 z dne 6. 7. 1998 vrnila avto, ki mu je bil zasežen pri prestopu meje dne 5. 7. 1998 z obrazložitvijo, da se zaradi predložitve bosanskega potnega lista, v katerem je vpisano prebivališče v Republiki Bosni in Hercegovini, lahko predložitev in deklariranje carinskega blaga opravita s prenosom blaga preko carinskega mejnega prehoda.

3.Pritožnik utemeljuje v ustavni pritožbi zatrjevano kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin z neenako obravnavo, saj naj bi bilo dejansko stanje pri vstopu na carinsko območje dne 24. 8. 1997 enako dejanskemu stanju pri vstopu na carinsko območje dne 5. 7. 1998. Kljub temu pa sta se postopka različno odvijala in se je za pritožnika ugodno končal zgolj postopek na podlagi kasnejšega dogodka.

4.Odločba, izdana v postopku, uvedenem na podlagi kasnejšega dogodka v letu 1998, na katero se pritožnik sklicuje, je bila izdana julija 1998. Glede na to bi v predmetni zadevi lahko pritožnik neenako obravnavo zatrjeval že v tožbi na Upravno sodišče oziroma najkasneje v pritožbi na Vrhovno sodišče. Ker tega ni storil, za vložitev ustavne pritožbe ni izpolnjena zahteva o izčrpanju vseh pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS). Skladno z navedeno zahtevo morajo biti pravna sredstva izčrpana tako formalno (tj. z vložitvijo pravnega sredstva), kot tudi materialno (tj. z vsebinskim uveljavljanjem kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Ker je pritožnik neenako obravnavo prvič zatrjeval šele v ustavni pritožbi, čeprav bi to lahko storil že v upravnem sporu, njegova ustavna pritožba zaradi neizčrpanja pravnih sredstev ni dopustna. Zato jo je bilo treba zavreči.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineja prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan