Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica trdi, da je prvemu tožencu po razpadu njune zunajzakonske zveze z namenom rešitve njenega stanovanjskega problema in ohranitve pravice do socialno varstvenih prejemkov izročila 63.000,00 EUR (ki jih je prejela od prodaje njenega lokala na ...), da bi ta zanjo kupil stanovanje in ga prepisal nanjo. Za dogovor je vedel njun sin – drugi toženec. Po nakupu stanovanja na naslovu ... (ID znak ...) pa je prvi toženec z drugim tožencem sklenil darilno pogodbo in lastninsko pravico na tem stanovanju prenesel na drugega toženca, s čimer sta ogoljufala tožnico. Tožnica s tožbo od sodišča primarno zahteva, naj razsodi, da je omenjena darilna pogodba z dne 26. 6. 2020 nična, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice drugega toženca pri navedenem stanovanju in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje, tako da se njegova lastninska pravica izbriše in ponovno vpiše lastninska pravica prvega toženca ter še, da ji je prvi toženec dolžan izstaviti zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere se bo lahko pri spornem stanovanju vknjižila lastninska pravica v njeno korist. Podrejeno zahteva, naj tožencu naloži, da ji je dolžan plačati 63.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2022 dalje do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo prvemu tožencu naložilo, da je tožnici dolžan v roku 15 dni plačati 63.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Primarni tožbeni zahtevek je zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da je prvi toženec dolžan tožnici v celoti povrniti njene stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in zamudno sodbo v I. točki izreka spremenilo glede odločitve o obrestih, tako da te od prisojenega zneska tečejo od 16. 2. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Pritožbo prvega toženca je zavrglo v delu, v katerem se pritožuje zoper II. točko izreka zamudne sodbe, v preostalem delu pa je njegovo pritožbo zavrnilo in zamudno sodbo v izpodbijani I. in III. točki izreka potrdilo (II. točka izreka). Pritožbo drugega toženca je zavrglo (III. točka izreka). Odločilo je še, da tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

4. Prvi toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj: - Ali je sodišče zmotno presodilo materialnopravno vprašanje sklepčnosti tožbe in tako hkrati storilo procesno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je zamudno sodbo izdalo v nasprotju z določbami 318. člena ZPP in s tem prizadelo pravni interes prvega toženca, s tem ko je zahtevku zaradi neizpolnitve dvostranske pogodbe ugodilo kot verzijskemu zahtevek po prvem odstavku 190. člena OZ? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka in zlorabilo procesne pravice (11. člen ZPP) s tem, ko je v nasprotju s prvim odstavkom 207. člena ZPP izdalo zamudno sodbo v času prekinitve postopka po tretjem odstavku 206. člena ZPP? - Ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka in zlorabilo procesne pravice (11. člen ZPP) s tem, ko je izdalo sklep o napotitvi na mediacijo v časovnem obdobju po izpolnitvi pogojev za izdajo zamudne sodbe (več mesecev po vročitvi tožbe), čeprav so bila soglasja za mediacijo dana znotraj 30-dnevnega roka od nastopa litispendence? - Ali je sodišče storilo procesno kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami 318. člena ZPP in s tem prizadelo pravni interes prvega toženca, s tem ko ni upoštevalo deklaratorne narave sklepa o prekinitvi postopka (iz specialne procesne ureditve Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov izhaja, da razlog za prekinitev postopka nastopi po samem zakonu), kar pomeni, da se je postopek prekinil, preden so bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe? - Ali je sodišče kršilo 12. člen ZPP ter prekomerno poseglo v pravico do izjave in pravico do kontradiktornega postopka (4., 5. člen in 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP; 14., 22., 23. in 25. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) s tem, ko je ob vročitvi tožbe podalo pravni pouk: če bo sodišče v 30 dneh prejelo soglasja vseh strank, bo izdan sklep o napotitvi na mediacijo (prekinitev postopka); v ločeni pošiljki pa je toženo stranko poučilo, da mora ne glede na soglasje odgovoriti na tožbo? - Ali je sodišče kršilo 12. člen ZPP ter prekomerno poseglo v pravico do izjave in pravico do kontradiktornega postopka (4., 5. člen in 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP; 14., 22., 23. in 25. člen Ustave RS in 6. člen EKČP) s tem, ko je izdalo zamudno sodbo navkljub temu, da je tožena stranka pravočasno podala soglasje za mediacijo po tretjem odstavku 277. člena ZPP?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da prvi toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).