Jedro

Čim je toženec v postopku že sodeloval, sodišče ne more več vračati tožbe tožniku v popravo zaradi formalnih pomanjkljivosti v zvezi z naslovom toženca.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se zato razveljavi in zadeva vrača sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo v gornji zadevi zavrglo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni popravila tožbe tako, da bi predložila v odobrenem roku odločbo centra za socialno delo o postavitvi skrbnika tožencu, ki ni znanega bivališča. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka ter v pritožbi zatrjuje, da je sicer sprožila pri Centru za socialno delo postopek za imenovanje skrbnika za poseben primer in to že 28.4.1993 ter v dokaz teh trditev prilaga sodišču dopis temu centru. Meni pa, da bi moralo sploh sodišče samo zaprositi center za socialno delo naj postavi tožencu skrbnika, ali pa mu samo postavi skrbnika po 212. členu ZZZDR. Razen tega zatrjuje, da bi v konkretni zadevi sploh moralo sodišče prve stopnje postopati po določilu 145. člena ZPP, saj je toženec po vložitvi tožbe spremenil kraj dejanskega bivanja. Pošiljke sodišča bi mu zato moralo vročati tako, da bi jih nabilo na sodno desko. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje s postopkom.

Pritožba je utemeljena v spodaj navedenem obsegu.

Izvajanja pritožbe, da bi sodišče prve stopnje moralo samo postaviti tožencu skrbnika ali zahtevati od Centra za socialno delo, da postavi tožencu skrbnika, sicer sama po sebi niso utemeljena. Tudi dejstvo, da je tožnik že sprožil postopek pri centru za socialno delo ne bi bilo upoštevno, saj o tem sodišča ni obvestil in niti ni predlagal podaljšanja roka. Kljub temu pa je pritožbeno sodišče moralo izpodbijani sklep razveljaviti, saj pritožba utemeljeno opozarja, da je toženec v postopku očitno že sodeloval, ker sicer sklepa o dovolitvi izvršbe na toženčev ugovor ne bi moglo sodišče prve stopnje razveljaviti. Zato je bilo s sklepom drugostopnega sodišča z dne 16.2.1993 sodišču prve stopnje tudi naloženo, da mora postopati po 148. členu ZPP. Tako pa postopalo ni, saj je po razveljavitvi sklepa z dne 13.11.1992 v spisu zgolj dopis bratu toženca, naj sporoči sodišču prve stopnje naslov na katerem sedaj prebiva toženec. Ker brat toženca na ta dopis ni reagiral, je sodišče prve stopnje zatem izdalo 22.3.1993 sklep, s katerim je naložilo tožeči stranki, da priskrbi tožencu, ki je neznanega bivališča, skrbnika. Glede na vse podatke spisa in predhodno postopanje sodišča prve stopnje pa podlage za izdajo takšnega sklepa ni, zato je ta sklep nezakonit. Ker je nezakonit sklep z dne 22.3.1993, pa tudi posledica, ki jo sodišče prve stopnje ugotavlja z izpodbijanim sklepom, ni mogla nastopiti.

Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. V nadaljnjem postopku naj sodišče prve stopnje postopa tako, kot mu je naloženo že s sklepom drugostopnega sodišča z dne 16.2.1993.