Jedro

Upnik utemeljeno navaja, da je bilo mogoče, glede na pogodbeno določilo, višino pogodbene kazni za vsak dan zamude enostavno izračunati z osnovno računsko operacijo ob sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kdaj bo dolžnik izpraznil upnikovo nepremičnino in mu jo izročil v posest je v celoti v njegovi sferi in ga pogodbena kazen sili k čim prejšnji izročitvi oziroma ga odvrača od zamude.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo z dne 20. 3. 2023. Ugotovilo je, da sta se pogodbeni stranki v 16. členu najemne pogodbe dogovorili, da je v primeru, če najemnik po prenehanju pogodbe zamudi z izročitvijo predmeta, za vsak dan zamude dolžan plačati najemodajalcu pogodbeno kazen 10 % zneska zadnje veljavne mesečne najemnine. Iz določila izhaja, da je nastanek terjatve za plačilo pogodbene kazni vezan na pogoj, da dolžnik ob izteku najemnega razmerja ne bi izpraznil nepremičnine, kot je bilo dogovorjeno, pri čemer je višina pogodbene kazni določena za vsak dan zamude. To pomeni, da končna višina morebitne terjatve iz naslova pogodbene kazni ob sklenitvi notarskega zapisa ni bila znana, saj je bila odvisna od okoliščine, kdaj bo najemnik izpraznil nepremičnino oziroma kdaj bo v zamudi z izpolnitvijo obveznosti. Ob takšnem dolžnikovem soglasju z neposredno izvršljivostjo, to je z izterjavo po končni višini neznane terjatve, notarskega zapisa ni mogoče šteti kot primernega izvršilnega naslova za izvršbo.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je bilo mogoče višino pogodbene kazni za vsak dan zamude z najbolj osnovno računsko operacijo enostavno izračunati ob sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Skladno s sodno prakso je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če je v njem terjatev izražena opisno na način, da je določljiva, kot v konkretnem primeru, ko je izračunljiva. Predmet obveznosti je določljiv, kadar izvršilni naslov vsebuje podatke, na podlagi katerih je mogoče določiti višino denarne obveznosti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in ni sporno, da je bilo v izvršilnem naslovu v drugem odstavku 16. člena najemne pogodbe dogovorjeno, da je najemnik najemodajalcu dolžan za vsak dan zamude z izročitvijo (vračilom) predmeta najema nazaj v posest plačati najemodajalcu pogodbeno kazen 10 % od zneska zadnje veljavne mesečne najemnine. Hkrati je bilo v notarskem zapisu dogovorjeno, da sta stranki sporazumni, da je notarski zapis izvršilni naslov v smislu 4. člena Zakona o notariatu in 20.a člena ZIZ in kot takšen neposredno izvršljiv glede vseh v tem notarskem zapisu dogovorjenih obveznosti, še posebej glede […] pogodbene kazni […].

5. Upnik utemeljeno navaja, da je bilo mogoče, glede na pogodbeno določilo, višino pogodbene kazni za vsak dan zamude enostavno izračunati z osnovno računsko operacijo ob sklenitvi neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Kdaj bo dolžnik izpraznil upnikovo nepremičnino in mu jo izročil v posest je v celoti v njegovi sferi in ga pogodbena kazen sili k čim prejšnji izročitvi oziroma ga odvrača od zamude. Tega se je (moral) dolžnik zavedati ob sklenitvi pogodbe.

6. Prav tako upnik utemeljeno navaja, da je bila njegova terjatev zaradi plačila denarne kazni določljiva, da jo je dolžnik lahko izračunal oziroma pričakoval kakšna bo v primeru zamude že v fazi sklenitve notarskega zapisa in da je bilo mogoče obveznost izračunati.1 Takšna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ni puščala nobenih dvomov o tem kakšna je dolgovana in od izvršilnega sodišča ni terjala dodatnega vsebinskega odločanja.2 Na podlagi pogodbenega zapisa je bilo mogoče ugotoviti kaj mora dolžnik dati, storiti ali dopustiti.3

7. Prvi odstavek 20.a člena ZIZ določa, da je notarski zapis izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. V tem primeru je dolžnik v spornem delu soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo.

8. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in zaradi tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Upnik v pritožbi sicer predlaga, da naj sodišče druge stopnje spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogu in dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, vendar tega ne more, ker bi s tem prikrajšalo dolžnika za pravico do izjave - ugovora pred sodiščem prve stopnje in stranki za pravico do pritožbe zoper sklep o ugovoru. Zato ni moglo samo odpraviti ugotovljene kršitve in je ugodilo pritožbi upnika, razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

9. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za izvršbo in upošteva materialnopravne razloge iz tega sklepa.

10. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklepa VSK I Ip 575/2009, VSL II Ip 4053/2013. 2 Sklepa VSL II Ip 1643/2021, II Ip 2533/2015. 3 Sklepa VSM Cpg 346/93, VSL II Ip 525/2021.