Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnik in toženki so lastniki sosednjih nepremičnin. Na podlagi pogodbe, sklenjene v letu 2012, po nepremičninah tožnika poteka služnostna pot, široka približno 3 m in dolga približno 1 km, do nepremičnin toženk. Gre za makadamsko cesto na nadmorski višini skoraj 1000 m, ki vodi samo do hiše toženk oziroma njunega očeta. Tožnik zahteva varstvo lastninske pravice in prepoved nadaljnjega vznemirjanja: - s posegi na in ob služnostni poti (gre predvsem za vkopanje cevi, poglobitev jarkov, postavitev skalne zložbe na brežini ob cesti, vgradnjo dražnikov in spremembo naklona ceste, zravnanje hudourniških pregrad, pluženje in s tem povezano odletavanje gramoza na tožnikovo zemljišče ob poti), - z odstranitvijo količkov in tudi - s spremembo vodotoka na nepremičnini toženk.

2.Sodišče prve stopnje je tožnikov tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo tako, da je toženkama naložilo, da morata opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnika na spornih nepremičninah, zlasti ponovno vzpostaviti hudourniške pregrade, odstraniti odvodne kanale in cevi ob služnostni poti ter zložbo kamenja v širini 5 m in višini 4 m, služnostno pot utesniti in prekopane površine ponovno zazemljiti in zatraviti, ponovno vzpostaviti uničeno nabrežino in uničen del pašnika ter se v bodoče vzdržati takšnih in podobnih posegov. V ostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Toženki predlagata dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je sodišče druge stopnje kršilo pravico toženk do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave s tem, ker sodbe sodišča prve stopnje ni razveljavilo in zadeve ni vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, temveč je samo dopolnilo postopek tako, da je ugotavljalo dejansko stanje, ki ga sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, in je na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja spremenilo sodbo sodišča prve stopnje; (2) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je ugotovilo, da naj bi se odvodnjavanje služnostne poti ob ustanovitvi služnosti zagotavljalo le s hudourniškimi pregradami, zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka; (3) ali odsotnost vsakršne obrazložitve sodišča druge stopnje (glede ugotovitve, da naj bi toženki hudourniške pregrade protipravno odstranili z nepremičnin parc. št. 555/3, 556, 542 in 544, vse k. o. ...; ugotovitve, da naj bi se na nepremičnini parc. št. 555/3 nahajali odvodni kanali za odvodnjavanje vode, in razloga, zakaj naj bi jih bili toženki dolžni odstraniti; ugotovitve, da naj bi bila služnostna pot na nepremičninah parc. št. 555/2 in 555/3, obe k. o. ..., širša od 3 m; ugotovitve, da naj bi se na nepremičnini parc. št. 544 k. o. ... na SV delu nepremičnine nahajal izkopan kanal za odvodnjavanje v globini 80 cm, in razloga, zakaj naj bi ga bili toženki dolžni odstraniti; in ugotovitve, da naj bi bila služnostna cesta na nepremičnini parc. št. 544 k. o. ... na SV delu nepremičnine širša od 3 m) pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka; (4) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da sta toženki na nepremičninah parc. št. 555/3, 556, 542 in 544, "kjer poteka služnostna pot", dolžni ponovno vzpostaviti hudourniške pregrade, pri čemer pa ni določilo, koliko pregrad sta dolžni vzpostaviti in kje na služnostni poti, ki je dolga cca. 1 km, zagrešilo bistveno kršitev pravil pravdnega postopka; in (5) ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da naj bi služnostni upravičenec na podlagi 219. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) služnostno pot lahko vzdrževal le v enakem stanju, kot je bila ob ustanovitvi služnosti, ter na način in s sredstvi, kot se je vzdrževala ob ustanovitvi služnosti, in je ugotovilo, da naj dela toženk ne bi predstavljala obzirnega izvrševanja služnosti, temveč naj bi šlo za resen poseg v substanco služnostne pot in razširitev izven njene trase, pravilno uporabilo materialno pravo, zlasti 219. člen SPZ.

5.Predlog ni utemeljen.

6.Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog toženk zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).