Jedro

Vročitev v primeru, ko stranka v petnajstdnevnem roku ne prevzame dokumenta, velja za opravljeno z dnem preteka tega roka in ne naslednji dan po preteku. Za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu tudi ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnika sta pri tem sodišču 6. 12. 2011 vložila tožbo zoper v uvodu navedeno drugostopenjsko odločbo z dne 26. 8. 2011, s katero je upravni organ druge stopnje v postopku odločanja o njuni pritožbi odpravil 1. točko izreka sklepa o dovolitvi izvršbe št. 06122-2721/2010/3-4207 z dne 26. 4. 2011 in jo nadomestil z novo 1. točko (glede izvršljivosti odločbe urbanističnega inšpektorja o odstranitvi spornega objekta z dne 9. 2. 2005 in o dovolitvi njene izvršbe), v preostalem delu pa je njuno pritožbo zoper omenjeni sklep o dovolitvi izvršbe zavrnilo.

Tožba je prepozna.

Po prvem odstavku 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je treba tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Ker je bila tožba vložena 6. 12. 2011, bi bila pravočasna, če bi bila tožnikoma izpodbijana drugostopenjska odločba vročena 6. 11. 2011 ali kasneje. Ali drugače: če je bila v obravnavani zadevi drugostopenjska odločba z dne 26. 8. 2011, s katero je bil končan postopek odločanja o izvršbi, vročena tožnikoma pred tem datumom, je tožba prepozna.

Kot je razvidno iz predloženih upravnih spisov, je bila prvemu tožniku odločba upravnega organa druge stopnje vročena 21. 10. 2011. Drugi tožnici pa je bila omenjena drugostopenjska odločba vročena s t. i. fikcijo vročitve. Ta način vročanja je urejen v tretjem odstavku 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa, da pusti vročevalec v primeru, ko ni mogoče opraviti osebne vročitve, v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. V njem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Če dokumenta v tem roku ne prevzame, po četrtem odstavku istega člena velja, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka, po preteku tega roka pa vročevalec pusti dokument v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Vročitev v primeru, ko stranka v omenjenem roku ne prevzame dokumenta, torej velja za opravljeno z dnem preteka tega roka in ne naslednji dan po preteku. Iz navedenega pa je tudi razvidno, da za tek roka za vložitev tožbe v upravnem sporu ni pomembno, kdaj je bil dokument puščen v naslovnikovem hišnem predalčniku.

Iz povratnice o vročitvi odločbe drugi tožnici je razvidno, da je bila 21. 10. 2011 obveščena o prispelem pismu, tako da se je 15-dnevni rok za prevzem pošiljke iz tretjega odstavka 87. člena ZUP iztekel 5. 11. 2011. Čeprav je bila sobota, je splošno znano dejstvo, da pošte v Sloveniji delajo tudi na ta dan, zato ni bilo ovire za dvig drugostopenjske odločbe. Po drugem odstavku 101. člena ZUP se namreč rok izteče s pretekom prvega naslednjega delovnika le v primeru, če je zadnji dan roka nedelja ali praznik ali dela prost dan ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela. Ker je s tem dnem nastopila fikcija, da je bila odločba vročena drugi tožnici, je naslednji dan (6. 11.) začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je za drugo tožnico iztekel 5. 12. 2011. Ker je bila tožba z vidika obeh tožnikov vložena po preteku zakonskega roka, jo je sodišče v skladu z 2. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da v skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča sklep o dovolitvi izvršbe, ki je izdan zaradi neizpolnjene obveznosti iz izvršilnega naslova, kot je to v obravnavanem primeru, ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu (zadeve I Up 253/2009, I Up 278/2010, I Up 100/2009).