Jedro

Dodatek za stalnost ne more biti pridobljena pravica, ki bi tožniku kot pripadniku stalne sestave vojske pripadala tudi potem, ko je prenehal opravljati vojaško dolžnost in ima status civilne osebe. Tudi v ostali zakonski ureditvi obrambnega področja ni določeno, da civilni osebi pripadajo dodatki, do katerih je bila upravičena v času, ko je bila na vojaški dolžnosti.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III.a in IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"III.a Zavrne se tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki obračunati razliko v plači iz naslova dodatka za stalnost za obdobje:

-od 2. 10. 2023 do 31. 10. 2023 v višini 59,20 EUR bruto in izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 11. 2023 do plačila,

-od 1. 11. 2023 do 30. 11. 2023 v višini 59,20 EUR bruto in izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2023 do plačila,

-od 1. 12. 2023 do 31. 12. 2024 (pravilno: 31. 12. 2023) v višini 64,03 EUR bruto in izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 1. 2024 do plačila,

-od 1. 1. 2024 do 31. 1. 2024 v višini 64,03 EUR bruto in izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2024 do plačila,

-od 1. 2. 2024 do 29. 2. 2024 v višini 64,03 EUR bruto in izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2024 do plačila."

IV.Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 35 %, tožeča stranka pa je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 65 %. Stroški postopka bodo odmerjeni s posebnim sklepom, ki bo izdan po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari v tem postopku."

II.Tožeča stranka mora v 15 dneh povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 122,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna za obdobje od 2. 10. 2023 do 29. 2. 2024 plačati tožniku mesečne razlike v plači v zneskih, ki izhajajo iz I. točke izreka, ter dodatek za stalnost v mesečnih zneskih, ki izhajajo iz III.a točke izreka. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (III.b točka izreka). Zaradi delnega umika tožbe je postopek za plačilo 220,20 EUR ustavilo (II. točka izreka). Odločilo je, da mora toženka povrniti tožniku 53 % stroškov postopka, tožnik pa njej 47 % (IV. točka izreka).

2.Zoper III.a in IV. točko izreka sodbe se pritožuje toženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se s stališčem, da delavec ohrani dodatek za stalnost tudi po prerazporeditvi iz vojaške na civilno dolžnost. V takem primeru za plačilo dodatka niso več izpolnjeni pogoji iz 98.f člena ZObr. Ta dodatek ne predstavlja pridobljene pravice. Zagotavlja kontinuiteto zaposlenih na posameznem področju zaposlovanja. Če bi obveljalo stališče sodišča, ne bi bilo nobene razlike med dodatkoma za stalnost in za delovno dobo. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora. Navaja, da je bil nesporno civilna oseba, ki dela v vojski. Ker je bil kot tak še vedno pripadnik stalne sestave vojske in ker je v času, ko je bil zaposlen kot vojak, pridobil dodatek za stalnost, mu je ta pripadal tudi v vtoževanem obdobju.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Iz prvostopenjske sodbe izhajajo naslednja dejstva: tožnik je pri toženki zaposlen od 1. 12. 1992 dalje; z aktom z dne 29. 9. 2023 ga je razporedila z dotedanje dolžnosti "vojak za splošne zadeve" na formacijsko dolžnost "administrator IV-II", kar je dolžnost civilne osebe; pred to razporeditvijo mu je izplačevala dodatek za stalnost (nazadnje odmerjen v višini 8,58 % osnovne plače).

6.V skladu s prvim odstavkom 98.f člena Zakona o obrambi (ZObr) pripadnikom stalne sestave vojske pripada za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let dodatek za stalnost v višini 0,5 % osnovne plače. Za stalno sestavo vojske se v skladu z 8. točko prvega odstavka 5. člena ZObr šteje formacija, ki jo sestavljajo poklicni pripadniki vojske, to so vojaki, podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe), ter civilne osebe, ki delajo v vojski, vendar civilne osebe ne opravljajo vojaške službe.

7.Po presoji sodišča prve stopnje je tožnik za vtoževano obdobje, v katerem je bil civilna oseba, upravičen do dodatka za stalnost. Obrazložilo je, da ZObr ne določa, da je pripadnik upravičen do dodatka le, če izpolnjuje oba zakonska pogoja v času izplačila dodatka. To, da v vtoževanem obdobju tožnik ni opravljal dela na vojaški dolžnosti, zato ne pomeni, da mu ne pripada dodatek tudi za ta čas, in sicer upoštevaje vsa tista leta, ko je zanj izpolnjeval oba pogoja (pripadnik stalne sestave vojske; opravljanje dela na vojaški dolžnosti nad pet let). Za vtoževano obdobje mu je zato dodatek priznalo, višino pa je odmerilo upoštevaje leta, ko je zanj izpolnjeval oba pogoja.

8.Pritožba utemeljeno uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Prvostopenjska obrazložitev, da ZObr ne določa, da pripadniku stalne sestave vojske dodatek pripada le v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev v času izplačila dodatka, spregleda namen zakonske določbe. 98.f člen ZObr, ki ureja vtoževani dodatek, je poimenovan "Stalnost". Iz prvega odstavka citiranega člena je razvidno, da se "stalnost" navezuje na kontinuiteto opravljanja vojaške dolžnosti - ta kontinuiteta je nagrajena z dodatkom za stalnost, in sicer za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let. Navedeno pomeni, da dodatek za stalnost ne more biti pridobljena pravica, ki bi tožniku kot pripadniku stalne sestave vojske pripadala tudi potem, ko je prenehal opravljati vojaško dolžnost in ima status civilne osebe.1 Nenazadnje tudi v ostali zakonski ureditvi obrambnega področja ni določeno, da civilni osebi pripadajo dodatki, do katerih je bila upravičena v času, ko je bila na vojaški dolžnosti.

9.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in III.a točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za stalnost za obdobje od 2. 10. 2023 do 29. 2. 2024 (5. alineja 358. člena ZPP). To vpliva tudi na spremembo stroškovne odločitve. Tožnik je v sporu uspel s 637,06 EUR (I. točka izreka prvostopenjske sodbe), kar upoštevaje vrednost spornega predmeta (1.791,51 EUR) pomeni 35 % uspeh tožnika in 65 % uspeh toženke. Pritožbeno sodišče je zato IV. točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da tožnik dolguje toženki 65 % stroškov postopka, ona pa njemu 35 % (druga odstavka 165. in 154. člena ZPP).

10.Toženka je s pritožbo uspela, zato ji tožnik dolguje povračilo s tem nastalih stroškov, medtem ko stroške odgovora na pritožbo krije sam (prvi odstavek 154. člena ZPP). Toženki pripada priglašenih 200 točk za pritožbo (tar. št. 16/4 Odvetniške tarife - OT) in 4 točke za materialne stroške, kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) znaša 122,00 EUR. V primeru zamude s plačilom ji tožnik dolguje tudi obresti, ki tečejo od naslednjega dne po poteku paricijskega roka, do plačila.

-------------------------------

1Kot navaja pritožba, je bilo tudi v zadevi Pdp 386/2014 sprejeto stališče, da pripadnik stalne sestave vojske, ki je formalno civilna oseba, ne izpolnjuje zahtevanih pogojev za dodatek za stalnost.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o obrambi (1994) - ZObr - člen 5, 5/1, 5/1-8, 98f

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.