Jedro

Z ugoditvijo pritožbi in razveljavitvijo izpodbijanega sklepa bi toženec v nadaljevanju postopka lahko dosegel, da bi sodišče njegovo zahtevo za izločitev sodnic obravnavalo po vsebini. Ker pa je višje sodišče že meritorno odločilo o kasnejši zahtevi toženca za poimensko izločitev sodnic, katerih izločitev je (opisno) zahteval tudi z zahtevo, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, je vsebinsko obravnavanje svoje vloge že dosegel. To pa pomeni, da ni (več) podan pravni interes za odločitev o njegovi pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je višje sodišče zavrglo toženčevo zahtevo za izločitev pritožbenega senata.

2. Zoper sklep se je pritožil toženec in predlagal njegovo razveljavitev. Navaja, da je bil predlog za izločitev „senata višjega sodišča, ki je že enkrat odločal na drugi stopnji v tej zadevi,“ vsekakor jasen in da je s tem zahteval izločitev ... poročevalke, ... predsednice in ... članice senata, saj so samo in edino one že enkrat odločale v tej zadevi in nihče drug. Njegove navedbe, „da je bil senat imenovan mimo norme… z namenom, da bi bil vsekakor obsojen v tej zadevi“, pa jasno govorijo o sumu kršitve predpisov. Navaja še, da gre za sojenje po komandi ter da na sporno politično sojenje kaže tudi dejstvo, da je o zadevi odločala kar sama poročevalka, torej je odločala tudi o zahtevi za svojo izločitev.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Sodišče prve stopnje je toženčeva zahteva za izločitev sodnic zavrglo iz formalnih razlogov; ocenilo je, da ni popolna, ker v njej ni zahteval izločitve poimensko določenih sodnikov, kot to terja določilo tretjega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Toženec je potem, ko je prejel izpodbijani sklep, vložil novo zahtevo, v kateri je poimensko zahteval izločitev sodnic, ki so o zadevi že odločale v pritožbenem postopku. O tej njegovi zahtevi je sodišče odločilo s sklepom z dne 1. 2. 2011. Zahtevo je obravnavalo vsebinsko.

6. Predpostavka vsakega pravnega sredstva je pravni interes. Stranka ima pravni interes, kadar lahko od posega v izdano odločbo v nadaljevanju postopka pričakuje drugačno, zase ugodno odločitev. Pravni interes mora biti podan ne le ob vložitvi pravnega sredstva, marveč tudi ob odločanju sodišča o njem. Z ugoditvijo pritožbi in razveljavitvijo izpodbijanega sklepa bi toženec v nadaljevanju postopka lahko dosegel, da bi sodišče njegovo zahtevo za izločitev sodnic obravnavalo po vsebini. Ker pa je višje sodišče že meritorno odločilo o kasnejši zahtevi toženca za poimensko izločitev sodnic, katerih izločitev je (opisno) zahteval tudi z zahtevo, ki je bila z izpodbijanim sklepom zavržena, je vsebinsko obravnavanje svoje vloge že dosegel. To pa pomeni, da ni (več) podan pravni interes za odločitev o njegovi pritožbi.

7. Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (prvi odstavek 366. člena v zvezi četrtim odstavkom 343. člena ZPP). Na podlagi 1. točke 365. člena ZPP jo je zato vrhovno sodišče zavrglo.