Jedro

Sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine navede sodišče v sklepu o dedovanju, ki ga lahko dediči izpodbijajo s tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo zapuščino po pokojni M. P. ter na podlagi zakona razglasilo za dediča zapustničina nečaka V. P. in F. G., vsakega do 1/2. V sklepu o dedovanju je sodišče navedlo sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine. Sodišče je tudi odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil dedič F. G. ter uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 353. člena ZPP in predlaga, naj sodišče razpiše nov narok, na katerem bo popravljena očitna napaka v dednem sporazumu glede štev. parcele, ki jo prejme v poplačilo svojega dednega deleža dedič F. G. in sicer tako, da se namesto 484 pravilno glasi parcela št. 691 iz vl. št. 287 k.o. K. Glede na popravljeni dedni dogovor pa naj se smiselno spremeni tudi izpodbijani sklep o dedovanju. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bila na zapuščinski obravnavi s strani dediča F. G. zahtevana gozdna parcela št. 691, in je bilo na naroku vseskozi govora o gozdni parceli. Pri sestavi dednega sporazuma pa je ponagajal tiskarski škrat in namesto pravilno parcele št. 691 označil napačno parcelo 484 kot poplačilo dednega deleža dediča F. G. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Pritožba ne pove konkretno, v čem naj bi bile podane zatrjevane bistvene kršitve določb postopka, sodišče druge stopnje pa tudi ni ugotovilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere mora paziti v skladu z določilom 2. odst. 365. člena ZPP po uradni dolžnosti. Prav tako nima pomislekov o dejanskih in pravnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jih pritožbena izvajanja ne morejo omajati. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi dne 2.7.1993 (list. št. 6) izhaja, da sta na njej zapustničina dediča sklenila dedni dogovor ter je zapis dednega dogovora jasen in razumljiv, podpisal pa ga je tudi pritožitelj brez kakršnihkoli pripomb. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je vsebino dednega dogovora v celoti vneslo v izpodbijani sklep o dedovanju (3. odst. 214. člena Zakona o dedovanju). Glede na pritožbena izvajanja sodišče druge stopnje pripominja, da je dedni dogovor pravni posel razpolaganja neke osebe s svojim podedovanim premoženjem in gre za dogovor dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine. V zapuščinskem postopku bi bilo mogoče spremembo dednega dogovora doseči le s sporazumom med dediči. Ne more pa pritožitelj v tem postopku z enostransko izjavo zahtevati od sodišča razveljavitev ali spremembo dednega dogovora. Le v posebni pravdi bi bilo mogoče izpodbijati veljavnost dednega dogovora, ki je pogodba, sklenjena tudi po načelih obligacijskega prava. Eventualne napake glede volje strank bo torej mogoče uveljavljati le v civilni pravdi po načelih Zakona o obligacijskih razmerjih, ki se nanašajo na izpodbojnost pogodb.

Izpodbijani sklep pa je pravilen in zakonit, zaradi česar je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (člen 380 točka 2 ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker v pritožbi niso bili zaznamovani.

Določbe Zakona o pravdnem postopku, na katerih temelji odločitev pritožbenega sodišča, so uporabljene na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).