Jedro

Pravila o povrnitvi stroškov iz 38. člena ZIZ dopolnjujejo splošna pravila ZPP o povrnitvi stroškov, zato se pri odločanju o stroških v postopku zavarovanja upošteva načelo uspeha.

Tako zavrženje predloga kot tudi njegova zavrnitev pomeni neuspeh upnice. Čeprav je upnica ob vložitvi predloga zanj imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da v postopku ni uspela, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Za odločitev o pravdnih stroških je torej odločilen le končni uspeh v postopku.

Če stranka v postopku v celoti uspe in se sodišče strinja z vsemi priglašenimi stroški, praviloma zadostuje, če se v obrazložitvi sklicuje na strankino specifikacijo stroškov, saj se vloga, ki vsebuje specifikacijo vroči nasprotni stranki, ki lahko na ta način spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških.

Izrek

I. Pritožbi upnice zoper 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremeni tako, da se stroški postopka znižajo na 499,78 EUR. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi 3. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14. 12. 2018 v celoti zavrnilo predlog upnice za zavarovanje z začasno odredbo, vendar je pritožbeno sodišče ta sklep v delu, ki je predmet prvostopenjskega sklepa z dne 14. 3. 2019, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer je odločitev o stroških pridržalo za končno odločbo. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 14. 3. 2019 zavrglo predlog za zavarovanje z začasno odredbo v delu, v katerem se nanaša na prepoved dolžnici oz. njenemu poslovodstvu vložiti predlog za vpis sklepa o prenosu delnic v register (1. točka izreka), zavrnilo predlog za zavarovanje v delu, v katerem se nanaša na določitev in izterjavo denarnih kazni za primer kršitve te prepovedi, vključno z navedbo, da začasna odredba začne veljati takoj in da ugovor ne zadrži njenega učinkovanja ter določitvijo časa veljavnosti (2. točka izreka), hkrati pa upnici naložilo povrnitev stroškov dolžnice v višini 571,16 EUR (3. točka izreka).

2. Zoper 3. točko izreka prej navedenega sklepa se zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje upnica. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano 3. točko izreka spremeni na način, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, toženi stranki oz. dolžnici pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke oz. upnice oz. podredno, da pritožbi ugodi, izpodbijano 3. točko izreka razveljavi ter v tem delu zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, toženi stranki oz. dolžnici pa naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožeče stranke oz. upnice.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po mnenju pritožbenega sodišča gre pri zapisu v 3. točki izreka prvostopenjskega sklepa z dne 14. 3. 2019 v delu, v katerem je navedeno, da je tožeča stranka dolžna stroške povrniti v roku 8 dni od dneva prejema začasne odredbe, za situacijo, ki jo je mogoče popraviti z izdajo popravnega sklepa po 328. členu v zvezi 332. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče še pripominja, da v nasprotnem primeru pritožnica niti ne bi imela pravnega interesa za predmetno pritožbo.

5. V postopku zavarovanja se na podlagi 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi. Na podlagi 15. člena ZIZ pa se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP. Pravila o povrnitvi stroškov iz 38. člena ZIZ dopolnjujejo splošna pravila ZPP o povrnitvi stroškov, zato se pri odločanju o stroških v postopku zavarovanja upošteva načelo uspeha.1

6. Po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. V konkretnem primeru je tudi po pritožbi upnice njen predlog za zavarovanje ostal delno zavrnjen že s sklepom sodišča prve stopnje z dne 14. 12. 2018, medtem ko je bil preostali del njenega predloga s prvostopenjskim sklepom z dne 14. 3. 2019 delno zavržen, v preostalem delu pa zavrnjen. Tako zavrženje predloga kot tudi njegova zavrnitev pomeni neuspeh upnice. Čeprav je upnica ob vložitvi predloga zanj imela pravni interes, pa se izkaže, da ga zaradi okoliščin, nastalih med postopkom, nima več, se šteje, da v postopku ni uspela, pri čemer je odločilno načelo končnega uspeha, ne pa uspešnost posameznih pravdnih dejanj.2 Za odločitev o pravdnih stroških je torej odločilen le končni uspeh v postopku. Zavzeto nasprotno stališče bi privedlo do tega, da bi se sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali je bil predlog utemeljen, zgolj zaradi odločitve o stroških, čeprav se postopek konča, ne da bi sodišče o zahtevku meritorno odločilo. Pravila ZPP (in ZIZ) o stroških česa takšnega nedvomno ne zasledujejo.3 V konkretnem primeru je tako za odločitev o stroških postopka (in posledično za odločitev o pritožbi) nepomembno, ali je pritožnica pravni interes izgubila zaradi ravnanja sodišča, da je (delno) uspela s pritožbo zoper sklep z dne 14. 12. 2018 in da do vsebinske obravnave njenega predloga ni prišlo. Pri čemer pritožbeno sodišče še pripominja, da slednje ne drži vsaj za tisti del njenega predloga, ki je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom z dne 14. 12. 2018. 7. Sodišče prve stopnje je torej v konkretnem primeru upnici, ki v postopku zaradi tega, ker je bil njen predlog delno zavrnjen v preostalem delu pa zavržen, ni uspela, ob uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP pravilno naložilo povrnitev stroškov dolžnice. Ta odločitev torej ni bila arbitrarna, pač pa je, kot obrazloženo zgoraj, temeljila na ustreznih določbah ZPP. V zgoraj opisanih okoliščinah konkretnega primera namreč ni bilo pravne podlage za odločitev, naj vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, saj ne gre za situacijo iz drugega odstavka 154. člena ZPP, ko bi ena od strank deloma uspela v postopku.

8. Pritožnica glede potrebnosti posameznih stroškov oz. potrebnosti posameznih postopkovnih opravil ni podala nobenih konkretiziranih očitkov, zato je pritožbeni očitek o kršitvi 155. člena ZPP neutemeljen.

9. Pritožnica tudi neutemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po oceni pritožbenega sodišča je odločitev o stroških mogoče preizkusiti, ker je sodišče prve stopnje v razlogih sklepa navedlo, kje v spisu (na katerih list. št.) se nahajajo specifikacije stroškov, po katerih je sodišče prve stopnje odmerilo stroške. Če namreč stranka v postopku v celoti uspe in se sodišče strinja z vsemi priglašenimi stroški, praviloma zadostuje, če se v obrazložitvi sklicuje na strankino specifikacijo stroškov, saj se vloga, ki vsebuje specifikacijo vroči nasprotni stranki, ki lahko na ta način spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o stroških.4 Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa tako izhaja, kot pravilno ugotavlja tudi pritožnica, da je sodišče prve stopnje dolžnici priznalo vse stroške postopka, ki jih je dolžnica priglasila na list. št. 40, 50 in 51 spisa.

10. Pritožnica pa utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje dolžnici za pripravljalno vlogo z dne 4. 3. 2019 napačno priznalo nagrado v višini 500 točk. Odmere ostalih stroškov pritožnica konkretizirano ne izpodbija. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je dolžnica glede na določbe Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) ob vrednosti točke v relevantnem času 0,459 EUR upravičena do povrnitve stroškov nagrade za odgovor na pritožbo z dne 31. 1. 2019 v višini 500 točk oz. 229,50 EUR po 6. točki tar. št. 27 OT, za vlogo z dne 4. 3. 2019 pa do nagrade v višini 375 točk oz. 172,13 EUR po tretji alineji 7. točke tar. št. 27 OT (in ne samo do 125 točk po prvi alineji 7. točke tar. št. 27 OT, saj je šlo v konkretnem primeru za zavarovanje nedenarne, ne pa denarne terjatve), materialnih stroškov v višini 2% od nagrade v znesku 8,03 EUR ter 22% DDV, kar vse skupaj znaša 499,78 EUR.

11. Pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP uradoma upoštevnih kršitev ni ugotovilo.

12. Pritožba je bila torej delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena v zvezi s 366. členom ZPP izpodbijano 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je stroške postopka znižalo na 499,78 EUR (3. točka 365. člena ZPP), v preostalem delu pa pritožbo upnice zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo 3. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in tretjim odstavkom 154. člena ZPP in 155. členom ZPP. Upnica je s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu (približno 12%), dolžnica pa z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Prim. Sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 454/2007 z dne 18. 3. 2010. 2 Prim. Betetto N. v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 29, 30. 3 Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 265/2017 z dne 12. 4. 2017. 4 Prim. sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. III Ips 34/2015 z dne 28. 11. 2017 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 1056/2015 z dne 2. 9. 2015.