Jedro

Stroški dobavljene toplotne energije v poslovni stavbi bremenijo solastnike glede na velikost njihovega solastniškega deleža, ki mora biti ugotovljen sporazumno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi ohranilo v veljavi v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka izpodbijane sodbe). Istočasno je toženi stranki naložilo povrnitev 24.300,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke (2. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožena stranka se je proti navedeni sodbi pravočasno pritožila (po pooblaščenem odvetniku). Uveljavljala je vse pritožbene razloge, predlagala pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v ponovno sojenje. Pri tem ni (opredeljeno) zahtevala povrnitve pritožbenih stroškov. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Ker je bila izpodbijana sodba izdana pred dnem 14.7.1999, ko je začel veljati "novi" Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99), je sodišče druge stopnje o pritožbi odločilo ob upoštevanju "starih" procesnih predpisov (ZPP/77). Pritožba ni utemeljena. Tožeča stranka je vtoževala plačilo računov na podlagi pogodbe o dobavi toplotne energije z dne 10.3.1993, št. 243/93-163 (priloga A 22) oz. na podlagi pogodbe z dne 25.11.1993, št. 1153/93-163 (priloga A 16), v kateri je (za razliko od pogodbe z dne 10.3.1993) spremenjena le firma tožene stranke (kot odjemalca). Ker pogodba z dne 25.11.1993 ni bila spremenjena (z aneksom) niti odpovedana (razvezana), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožeča stranka upravičena do plačila dobavljene toplotne energije od tožene stranke (kot pogodbenega odjemalca), obračunane "po zadnjem sporazumno potrjenem delilniku stroškov". Stroški dobave toplotne energije v poslovni stavbi na D. v Ljubljani namreč bremenijo solastnike v sorazmerju z velikostjo njihovih solastniških deležev, ki se določijo sporazumno (prim. 1. odstavek 33. člena in 1. odstavek 31. člena Stanovanjskega zakona (SZ) ter 6. odstavek 15. člena in 4. odstavek 16. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)). Ker novega sporazuma (o delitvi stroškov) po predlogu z dne 30.11.1993 (priloga A 24) niti po predlogu z dne 17.11.1997 (priloga A 26) tožena stranka ni predložila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je treba upoštevati stari sporazum o delitvi stroškov, ki je upoštevan v pogodbi z dne 25.11.1993. Tako se pokaže, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke na tej podlagi utemeljen. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 368. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo tožene stranke zavrnilo ter zakonito in pravilno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Če se tožena stranka (ona, ne pa K., je namreč pogodbeni odjemalec toplotne energije, ki jo dobavlja tožeča stranka) z novim lastnikom (K.) ni mogla sporazumeti o kritju stroškov, bi pač morala sprožiti ustrezen (nepravdni) postopek pred sodiščem (prim. 2. odstavek 31. člena SZ ter 4. odstavek 16. člena ZTLR).