Jedro

Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu z določbo 2. odst. 62. čl. ZIZ, saj ne glede na konkretno vsebino ugovornih razlogov razveljavlja sklep o izvršbi v tistem delu, s katerim je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. I 99/06756 z dne 24.3.1999 v delu, s katerim je dovoljena izvršba, hkrati pa odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku.

Proti navedenemu sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila dolžnica. Navaja, da je svojo obveznost do upnika poravnala pred prispetjem tožbe. Kljub temu, da je vložila upravičeno pritožbo, kateri je priložila potreben dokument o plačilu oskrbnine pred vložitvijo tožbe, je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi, terja pa sodno takso za ugovor ter stroške opomina. Dolžnica nadalje očita upniku malomarnost, da šele po enem letu ugotovi njen dolg in ga pripiše k tekoči oskrbovalnini, poleg tega pa bi lahko, namesto da se ukvarjajo s terjatvami oskrbovalnin, pol toliko energije in volje vložili v izboljšave pri vzgoji in prehrani ter varstvu otrok.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je treba pojasniti, da je prvostopno sodišče dovolilo predlagano izvršbo zaradi izterjave 10.488,40 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi na podlagi verodostojne listine in sicer obračuna neporavnanih obveznosti oskrbnine (priloga A/2 spisa).

Ker je dolžnica ugovarjala plačilu obveznosti v celoti, češ, da je dne 3.3.1999 dolg poravnala (pri čemer v spisu ni dokazila, na katerega se sklicuje), je prvostopno sodišče očitno štelo njen ugovor kot obrazložen (2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Odločitev prvostopnega sodišča je zato v skladu z določbo 2. odst. 62. čl. ZIZ, saj ne glede na konkretno vsebino ugovornih razlogov razveljavlja sklep o izvršbi v tistem delu, s katerim je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej pred pristojnim sodiščem v pravdnem postopku. V tem postopku bo imela dolžnica priložnost dokazati resničnost svojih trditev, da upniku ne dolguje ničesar, ker naj bi terjatev poravnala pred vložitvijo predloga. V primeru uspeha v pravdi bo lahko od upnika zahtevala povračilo vseh stroškov, ki jih je imela v postopku. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti ni ugotovljenih drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 380. čl. Zakona o pravdnem postopku - 1977 v zvezi s 15. čl. ZIZ).