Jedro

Če manjkajo procesne predpostavke dopustnosti pravnega sredstva (v konkretnem primeru legitimacija za njegovo vložitev), ni dopustna meritorna odločba o pravnem sredstvu. V posledici pa tudi ni dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje. Ker kot tožena stranka nastopa neobstoječa pravna oseba, gre pri izpodbijani sodbi za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.

Izrek

1. Pritožba se kot nedovoljena zavrže. 2. Pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v celoti vzdržalo v veljavi izdani nalog za izpraznitev poslovnih prostorov. Hkrati pa je toženi stranki naložilo povrnitev 7.200,00 SIT pravdnih stroškov tožeče stranke.

Zoper navedeno sodbo se je pritožilo podjetje Ž. d.o.o. Ljubljana, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagalo je spremembo izpodbijane sodbe z razveljavitvijo izpraznitvenega naloga oziroma razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v ponovno razpravljanje in razsojo sodišču prve stopnje. Pri tem je priglasilo pritožbene stroške.

Pritožba ni dovoljena.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo (kljub temu, da je v postopku ves čas sodelovalo podjetje Ž. d.o.o. Ljubljana) izdalo proti toženi stranki Ž. d.o.o. Kamnik. Tako se pokaže, da podjetje Ž.

d.o.o. Ljubljana ni legitimirano za vložitev pritožbe, saj ni bilo tožena stranka. Pravno sredstvo, ki ga vloži nelegitimirana (pravna) oseba, pa je nedopustno - nedovoljeno. Zato je drugostopno sodišče pritožbo z dne 31.3.1993 kot nedovoljeno zavrglo (na podlagi 1. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku).

Firma vsebuje tudi sedež podjetja, ki je njena obvezna sestavina. Z njegovo označbo se namreč podjetje individualizira glede na sedež.

Zato v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o pomotni označbi sedeža tožene stranke, ampak o označbi neobstoječega subjekta kot tožene stranke.

Ker so torej manjkale procesne predpostavke dopustnosti pritožbe (legitimacija za njeno vložitev), ni bilo dopustno meritorno odločati o pritožbi. V posledici pa tudi ni bilo dopustno preizkušati sodbe sodišča prve stopnje, ki je tako postala formalno, ne pa tudi materialno pravnomočna. Pri izpodbijani sodbi gre namreč za absolutno nično civilno sodbo, ki nima materialne pravnomočnosti in zato nanjo niso vezani ne sodišče in ne stranki.

Iz podatkov registrskega spisa ljubljanskega sodišča namreč izhaja, da tožena stranka v taki obliki, kot je bila označena s strani tožeče stranke, ne more biti pravdna stranka. Tak subjekt namreč ne obstaja.

V sodni register je bil najprej vpisan ŽK. n.sol.o., TOZD P. n.sub.o. Ljubljana (glej reg. spis pod opr. štev. Srg 614/83 in reg. vložek štev. 733/02). Nato je bil vpisan ŽK. Ljubljana n.sol.o., TOZD P. in T. n.sub.o. Ljubljana (glej reg. spis pod opr. štev. Srg 320/83 in reg. vložek štev. 733/19). Končno (dne 1.7.1990) pa je bilo vpisano podjetje Ž. d.o.o. Ljubljana (glej reg. spis pod opr. štev. Srg 1682/90 in reg. vložek štev. 1/7699/00).

Glede na navedeno sodišče druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo pritožbe, saj jo je kot nedovoljeno zavrglo. Zato tudi ni preizkušalo izpodbijane sodbe. V posledici (glej 1. odst. 166. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP) pa je drugostopno sodišče sklenilo, da pritožnik sam trpi svoje pritožbene stroške.

Sicer pa je pritožbeno sodišče določila ZPP na podlagi 1. odst. 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot določila republiškega predpisa.