Jedro

Tridesetdnevni rok v primeru odpovedi iz poslovnega razloga začne teči šele, ko delodajalec ob obstoju razloga za odpoved tudi preveri možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji. Z vidika potreb po delavčevem delu so pravno pomembne opredelitve delavčevega dela v pogodbi o zaposlitvi. Dejstvo, da tožena stranka tožnikovega dela ni imela navedenega v aktu o sistemizaciji delovnih mest, oziroma da takšnega akta sploh ni imela, zato ni bila neposredna ovira za podajo sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in kot nezakonito razveljavilo odločbo tožene stranke z dne 4.11.2003 o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in toženi stranki naložilo, da tožnika vrne nazaj na delo ter mu povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da tožena stranka nima akta o sistemizaciji delovnih mest in se zato v smislu utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more sklicevati na ukinitev tožnikovega delovnega mesta vodje tkanja. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala (utemeljenega) poslovnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v nadaljevanju: PZ)iz 1. alinee prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju: ZDR). Poleg tega odpoved ni bila zakonita, ker je tožena stranka hkrati, ko je tožnika obvestilo o nameravani odpovedi, na zavodu za zaposlovanje izkazovala potrebo po večjem številu delavcev na delovnih mestih, na katerih bi lahko delal tudi tožnik, pa četudi le za določen čas.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Z vidika zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov je štelo za pravno pomembno opredelitev delovnega mesta in vsebine dela v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da je zaradi zmanjšanja števila tkalcev, prehoda na enoizmensko delo in glede na novo razporeditev dela pri toženi stranki potreba po tožnikovem delu iz njegove pogodbe o zaposlitvi prenehala, je presodilo, da je tožena stranka dokazala utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov v smislu določb 1. alinee prvega odstavka 88. člena ZDR. Hkrati je presodilo, da zaposlitev večjega števila delavcev na proizvodnih delih za določen čas enega meseca v mesecu septembru 2003, ki so dotlej pri toženi stranki delali na črno, ne pomeni, da je potreba po tožnikovem delu še vedno obstojala.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo, v kateri predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku. V reviziji se tožnik ne opredeli do formalnih revizijskih razlogov. Graja stališče sodišča, da za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov obstoj splošnega akta o sistemizaciji delovnih mest in formalnega akta o reorganizaciji pri delodajalcu ni pomemben. Na podlagi takšnih stališč lahko delodajalci povsem po prosti presoji odpuščajo kogarkoli in kadarkoli, ob tem pa zaposlujejo druge delavce, tudi za določen čas. Dejstvo, da je tožena stranka sočasno na novo zaposlovala delavce, ki so dotlej delali na črno, je ni razbremenjevalo obveznosti, da tožniku ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na enem od teh delovnih mest. Poleg tega tožena stranka ni spoštovala tridesetdnevnega roka za podajo odpovedi, saj je tožnika o nameravani odpovedi obvestila že dne 25.9.2003, samo odpoved pa mu je podala in vročila šele 4.11.2003. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, ki se lahko vloži zaradi v zakonu opredeljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 370. člena ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

V skladu s 371. členom ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava.

Ker tožnik v reviziji ni izrecno uveljavljal revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, sodišče izpodbijane sodbe v tem smislu ni moglo in ni smelo preizkušati.

Ob dejstvih, da je tožena stranka tožniku posredovala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi dne 25.9.2003 in da mu je bila odpoved vročena 4.11.2003, ki so bila znana že pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka zamudila tridesetdnevni rok za podajo odpovedi iz petega odstavka 88. člena ZDR. Tridesetdnevni rok v primeru odpovedi iz poslovnega razloga začne teči šele, ko delodajalec ob obstoju razloga za odpoved tudi preveri možnost zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji. Ker je obvestilo tožniku z dne 25.9.2003 takšno preverjanje možnosti ohranitve zaposlitve šele najavljalo, na podlagi datuma vročitve tega obvestila in kasnejše vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče zaključiti, da bi tridesetdnevni rok potekel že pred podajo odpovedi.

ZDR v 1. alinei prvega odstavka 88. člena opredeljuje poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Poleg tega ZDR v tretjem odstavku tega člena določa, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je možno zaposliti delavca pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče prekvalificirati za drugo delo. Če ta možnost obstoja, mora delodajalec delavcu ponuditi sklenitev nove pogodbe.

Za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sta v smislu določb 88. člena ZDR torej potrebna dva vsebinska pogoja, obstoj poslovnega razloga (1. alinea prvega odstavka) in preveritev možnosti zaposlitve delavca pod spremenjenimi pogoji (tretji odstavek).

Glede na gornjo opredelitev poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in upoštevaje določbe 29. člena ZDR, da je naziv delovnega mesta s kratkim opisom del, za katero delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, obvezna sestavina pogodbe o zaposlitvi, revizijsko sodišče soglaša, da je z vidika posamičnega delovnega razmerja, vključno z odpovedjo posamične pogodbe o zaposlitvi, bistvena opredelitev delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi. Iz določb, ki urejajo splošne akte delodajalca (8., 20., 29., 30., 49., 133., 141. in 232. člen), predvsem iz 20. člena, izhaja, da delodajalec mora imeti akt, v katerem so določeni pogoji za opravljanje dela. Če delodajalec delovnega mesta oziroma del, ki so predmet pogodbe o zaposlitvi, nima opredeljenih v aktu o sistemizaciji delovnih mest, zaradi tega pogodba o zaposlitvi ni neveljavna, saj praviloma ne bo šlo za razlog iz 30. člena ZDR, to je za pogodbeno določbo, ki bi bila v nasprotju z določbami o minimalnih pravicah, določenih v zakonu, kolektivni pogodbi ali splošnem aktu. Z vidika potreb po delavčevem delu so tako pravno pomembne opredelitve delavčevega dela v pogodbi o zaposlitvi. Dejstvo, da tožena stranka tožnikovega dela ni imela navedenega v aktu o sistemizaciji delovnih mest, oziroma da takšnega akta sploh ni imela, zato ni bila neposredna ovira za podajo sporne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Na podlagi pred drugostopnim sodiščem ugotovljenih dejstev revizijsko sodišče soglaša, da je tožena stranka dokazala obstoj poslovnega razloga za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi, saj je potreba po njegovem delu, kot je bilo opredeljeno v pogodbi (vodja tkanja), prenehala. Sodišče pa se ni neposredno opredelilo do drugega pogoja za zakonitost sporne odpovedi, to je do realnosti preveritve možnosti oziroma nemožnosti zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji v smislu določb tretjega odstavka 88. člena ZDR. Zgolj pavšalne ugotovitve sodišča, da "objava potrebe po zaposlitvi proizvodnih delavcev za določen čas enega meseca ne kaže na to, da je potreba po delu tožnika še vedno obstajala", ne daje odgovora na vsa vprašanja glede realnosti ugotovitve tožene stranke v sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, da ni možnosti zaposlitve tožnika pod spremenjenimi pogoji, kar je tožnik vsaj smiselno vseskozi izpodbijal. Sodišče je zato najmanj preuranjeno zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, ne da bi se določno opredelilo do pogoja za odpoved pogodbe o zaposlitvi tudi v smislu navedene zakonske norme. Zato je bilo v tem delu pri izdaji izpodbijane sodbe materialno pravo zmotno uporabljeno, oziroma je ostalo zaradi zmotne uporabe navedene zakonske določbe v tem delu dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Glede na gornje ugotovitve je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče tožnikove trditve, da je pri toženi stranki obstajala potreba po njegovem delu, izrecno preveriti v smislu določb tretjega odstavka 88. člena ZDR. Pri tem bo lahko izhajalo iz dejstev, ugotovljenih s strani sodišča prve stopnje, ter iz ponovljenih oziroma na novo izvedenih dokazov na obravnavi v smislu določb 30. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04).

Glede na razveljavitev izpodbijane sodbe je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP odločitev o stroških revizijskega postopka pridržalo za končno odločbo.