Jedro

Da bi tožena stranka lahko uporabila 183. člen ZPIZ-2 morajo biti izpolnjeni pogoji, da je z dokončno odločbo kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda. Gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v pravnomočno odločbo zavoda. Namen ureditve te možnosti za spremembo dokončne odločbe je v tem, da se popravijo očitne, torej zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 27. 9. 2016 in odločba Območne enote A. št. ... z dne 23. 5. 2016.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 27. 9. 2016 in odločbe tožene stranke, Območne enote A., št. ... z dne 23. 5. 2016. Štelo je, da tožnik, upoštevaje podatke iz matične evidence v spornem obdobju od 16. 4. 1975 do 19. 11. 1975 ni bil zavarovan pri slovenskem nosilcu zavarovanja in se posledično tudi prispevki za sporno obdobje niso plačevali v Republiki Sloveniji, tako da znaša zavarovalna doba v Republiki Sloveniji 10 mesecev in 11 dni. V skladu s 23. členom slovensko-makedonskega sporazuma zavarovanec nima pravice do dajatve, če zavarovalna doba, ki se upošteva po pravnih predpisih ene od držav podpisnic, ne znaša 12 mesecev. Sodišče je štelo, da je toženec pravilno uporabil 183. člen ZPIZ-2. 2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da je v času SFRJ delal v Sloveniji v podjetju B., A. v poslovni enoti v C. v obdobju 19 mesecev. Za to obdobje so se plačevali prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 11 let je prejemal pokojnino, sedaj pa so mu pokojnino brez zakonske podlage ukinili.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo materialno pravo in sicer 183. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami), kakor bo pojasnjeno v nadaljevanju.

5. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je določba 183. člena ZPIZ-2, ki določa razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe in učinek obnove postopka. V prvem odstavku 183. člena ZPIZ-2 je določeno, da lahko pristojna enota zavoda, ki je izdala dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali v korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, odločbo razveljavi ali spremeni. Po drugem odstavku istega člena se odločba lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona, ali podzakonskega akta. Ta učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.

6. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 27. 9. 2016, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enote A., št. ... z dne 23. 5. 2016. S slednjo je bila razveljavljena odločba Območne enote A., št. ... z dne 19. 3. 2008, s katero je bila zavarovancu priznana pravica do sorazmernega dela starostne pokojnine od 23. 12. 2005 dalje v znesku 14,24 EUR na mesec, po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki je veljal do 31. 12. 2012. Ker je bila v zavarovančevo korist kršena materialna določba zakona, je bila z izpodbijano odločbo navedena odločba razveljavljena v skladu z določbo 183. člena ZPIZ-2. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da zavarovanec nima pravice do sorazmernega dela starostne pokojnine od 1. 6. 2016 dalje.

7. Iz dejanskega stanja, kakor izhaja iz upravnega spisa tožene stranke je tožnik dne 9. 11. 2005 vložil zahtevo za uveljavitev starostne pokojnine. V postopku pred toženo stranko je bilo z odločbo z dne 19. 3. 2008 ugotovljeno, da je do dneva uveljavitve pravice do pokojnine tožnik, rojen 22. 12. 1941, dopolnil 64 let starosti in pokojninsko dobo, katera je v Sloveniji znašala 1 leto, 1 mesec in 28 dni, v Makedoniji 13 let, 7 mesecev in 19 dni, ter na Hrvaškem 10 let, 6 mesecev in 22 dni. S skupno pokojninsko dobo 25 let, 4 mesece ter 9 dni (304 mesece) je izpolnil pogoje po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje pravice do starostne pokojnine. Toženec je tožniku glede na pokojninsko dobo v Republiki Sloveniji izračunal sorazmerni del starostne pokojnine po ulomku 14/304 tako, da je ta sorazmerni del starostne pokojnine v znesku 14,24 EUR na mesec tožniku pripadal od 23. 12. 2005 dalje.

8. Iz delovne knjižice tožnika je razvidno, da je bil v delovnem razmerju pri podjetju B., A. v času od 16. 4. 1975 do 20. 11. 1976. Navedeno izhaja tudi iz sklepov o osebnem dohodku delovne organizacije B. z dne 25. 4. 1975 in 20. 2. 1976. Tožena stranka je, tekom postopka ugotavljanja pravice tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine posredovala, dne 26. 8. 2003 Fondo na penzijsko to i invalidsku to siguranje na Makedonija centrala v Skopje, dopis, da so po evidenci ZPIZ Slovenije bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 20. 11. 1975 do 30. 9. 1976. Za čas od 16. 4. 1975 do 19. 11. 1975 pa je bil D.D. po mikrofilmski evidenci tožene stranke zaposlen v C. Tožena stranka je dne 8. 5. 2007 izdala obrazec SI/RM25, na katerem potrjuje zavarovalno dobo za tožnika v trajanju 10 mesecev in 11 dni (za čas od 20. 11. 1975 do 30. 9. 1976). Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Makedonije je na obrazcu RM/SI25 z dne 3. 7. 2007 potrdil makedonsko pokojninsko dobo, v spornem obdobju od 27. 11. 1974 do 2. 8. 1975 in od 1. 10. 1976 do 20. 11. 1976 kot pokojninsko dobo, ki jo je tožnik dosegel pri makedonskem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

9. Tožena stranka je pred izdajo odločbe v letu 2008 dne 18. 9. 2007 posredovala kadrovski službi podjetju B. dopis. V njem navaja, da je bil D.D. v obdobju od 16. 4. 1975 do 19. 11. 1975 zaposlen v B., C. Podjetje prosijo, da sporočijo, v kateri republiki (v Sloveniji ali Makedoniji) je bil zavarovanec prijavljen v zavarovanje in v kateri republiki so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Odgovora podjetja B. v upravnem spisu ni. Je pa tožena stranka nato izpolnila obrazec iz sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Makedonijo in Slovenijo ter izdala potrdilo o poteku zavarovalne dobe, iz katerega izhaja, da ima tožnik v Republiki Sloveniji 1 leto, 1 mesec in 28 dni zavarovalne dobe in sicer za čas od 3. 8. 1975 do 30. 9. 1976. Enako je potrdila zavarovalno dobo za tožnika tudi za nosilca hrvaškega pokojninskega zavarovanja na obrazcu SI/HR26 oboje, z dne 20. 3. 2008. Odločba o pravici tožnika do sorazmernega dela starostne pokojnine št. ... pa je bila izdana 19. 3. 2008. 10. Iz izpodbijanih odločb tožene stranke z dne 27. 9. 2016 in 23. 5. 2016 izhaja, da naj bi se naknadno v postopku med slovenskim in makedonskim nosilcem zavarovanja ugotovilo, da je bila kršena materialna določba v korist uživalca sorazmernega dela starostne pokojnine. Navedene ugotovitve ni moč preizkusiti v upravnem spisu tožene stranke. Iz spisa izhaja zgolj to, da je tožena stranka dne 26. 5. 2016 izdala obrazec SI/RM26 ter posredovala dopis makedonskemu nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da pošilja novo odločbo, ker so naknadno ugotovili, da znaša slovenska doba v trajanju 10 mesecev in 11 dni in je krajša od 12 mesecev ter tako zavarovanec nima pravice do slovenske pokojnine in so posredovali odločbo z dne 23. 5. 2016. 11. Iz odločbe z dne 23. 5. 2016 izhaja, da je tožena stranka po pregledu prepisa osebnega lista zavarovanca ugotovila, da je bil zavarovanec zaposlen v Sloveniji pri podjetju B., A. v obdobju od 20. 11. 1975 do 30. 9. 1976. Pred tem pa naj bi bil od 16. 4. 1975 do 19. 11. 1975 zaposlen pri podjetju B., C., Makedonija. Navedeno naj bi bilo ugotovljeno po pregledu prepisa osebnega lista zavarovanca.

12. Da bi tožena stranka lahko uporabila 183. člen ZPIZ-2 morajo biti izpolnjeni pogoji, da je z dokončno odločbo kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda. Gre za izredno pravno sredstvo, s katerim se poseže v pravnomočno odločbo zavoda. Namen ureditve te možnosti za spremembo dokončne odločbe je v tem, da se popravijo očitne, torej zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici ali njenem obsegu. Tako tudi Vrhovno sodišče RS v svoji sodbi VIII Ips 308/2016 z dne 9. 5. 2017. 13. Pritožbeno sodišče v tem primeru šteje, da tožena stranka pri izdaji odločbe v letu 2008 ni očitno napačno ugotovila dejanskega stanja glede pokojninske dobe tožnika. Tožnik je določeno dobo bil zaposlen v slovenskem podjetju B., kar izhaja iz njegove delovne knjižice. Obseg njegove zaposlitve in pokojninske dobe, je tožena stranka ugotavljala v upravnem postopku pred izdajo odločbe z dne 19. 3. 2008, pri tem je imela na razpolago tako mikrofilmske zapise o plačilu prispevkov, prav tako pa je pri podjetju B., A. ugotavljala, pri katerem nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja je bil tožnik zavarovan (slovenskem ali makedonskem) ter se tudi pozanimala, kje so bili v tem obdobju plačani prispevki. Šele na podlagi ugotovitvenega postopka je izdala potrdilo, tako makedonskemu kot hrvaškemu nosilcu pokojninskega in invalidskega zavarovanja na predpisanem obrazcu SI/RM26 oziroma SI/HR26 dne 20. 3. 2008, s katerim je potrdila, da je obseg slovenske zavarovalne dobe 1 leto, 1 mesec in 28 dni.

14. V čem naj bi bil ta obseg zavarovalne dobe očitno napačen, tožena stranka ne v izdanih izpodbijanih odločbah, ne v odgovoru na tožbo, ne pojasni. Tako pritožbeno sodišče šteje, da v danem primeru pri ugotavljanju pokojninske dobe tožnika pri toženi stranki ne gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje in v posledici tega tudi ni pogojev za uporabo 183. člena ZPIZ-2. 15. V posledici do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v skladu s 358. členom ZPP spremenilo tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 23. 5. 2016 in št. ... z dne 27. 9. 2016.