Jedro

Iz samega besedila poravnalne ponudbe, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, jasno izhaja, da stroškov notranje opreme oziroma pohištva ter nakupa teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek, poravnalna ponudba ne omenja. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana vmesna sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo ugotovilo, da je tožbeni zahtevek (za plačilo premoženjske škode, ki ga je tožnica postavila v višini 9.000 EUR) po temelju utemeljen.

2. Toženka v pritožbi zoper navedeno sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge, navedene v prvem odstavku 338. člena ZPP1 ter se sklicuje na kršitve ustavnih pravic. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, da so bili predmet poravnave vsi stroški, potrebni za prilagoditev objekta na naslovu bivališča oškodovanke ((prve) tožnice), kar sodišče prve stopnje v celoti prezre in se do njih ne opredeli. V obrazložitvi sodbe zgolj pavšalno navede, da iz ponudbe podjetja A. k. d., ki je bila priloga odškodninskega zahtevka z dne 23. 4. 2012, izhaja, da so v njej zajeti le stroški, potrebni za prilagoditev sanitarij oziroma kopalnice, vrat in vhoda, ne pa tudi stroški notranje opreme. Sklepanje sodišča, da poravnava ne more vključevati več ali manj stroškov, kot je bilo zahtevano v odškodninskem zahtevku, je nesmiselno. V sklenjeni poravnavi sta stranki sporazumno določili, da znesek akontacije predstavlja plačilo vseh stroškov za prilagoditev objekta, enako pa potrjuje tudi pismo tožničinemu pooblaščencu z dne 16. 5. 2013. Poravnalna ponudba je povsem jasna in razumljiva, predvsem pa izkazuje takratno voljo strank ter je zadosten dokaz za potrditev njenih navedb. Že v odgovoru na tožbo je toženka opozorila, da je tožbeni zahtevek v tem delu (zamenjava mize, preureditev spalnice, menjava pulta in prestavitev vtičnic) dokazno nepodprt in neizkazan. Kot je sodišče prve stopnje že v prvi sodbi z dne 13. 12. 2017 pravilno ugotovilo, tožnica ni podala zadostnih trditev glede temelja zahtevka ter potrebnosti stroškov, zaradi česar se toženka do njih niti ni mogla opredeliti. V vseh nadaljnjih vlogah je toženka pri tem ugovoru vztrajala, zato je očitek sodišča, da temu ni ugovarjala, neutemeljen. Glede temelja zahtevka se sodišče ni opredelilo, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka. Tožnica tudi ni izkazala potrebnosti stroškov, ki jih vtožuje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med strankama je glede premoženjske škode sporen ostal še zahtevek za plačilo stroškov prilagoditve notranje opreme in nakupa teleskopske klančine v višini 9.000 EUR. Toženka v pritožbi vztraja pri trditvi, da so bili ti stroški zajeti v okviru zneska akontacije odškodnine, ki ga je za prilagoditev objekta za gibanje in bivanje invalidne osebe plačala tožnici na podlagi podpisane poravnalne ponudbe z dne 29. 5. 2012 pred vložitvijo tožbe, tožnica pa trdi, da akontacija, ki je bila izplačana na podlagi predračuna, ni zajemala opreme v hiši, ampak se je nanašala izključno na gradbene posege in instalacije.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nesklepčnosti tožbe. Da iz tožbenih trditev izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka v zvezi s plačilom 9.000 EUR, je v obravnavani zadevi višje sodišče že ugotovilo in iz tega razloga sodbo z dne 13. 12. 2017, s katero je sodišče prve stopnje v tej zadevi prvič odločilo, v tem obsegu razveljavilo.2 Prav tako ne drži očitek, da tožnica ni izkazala potrebnosti navedenih stroškov. Kot izhaja iz njenih trditev in izpodbijane sodbe, je tožnica dovolj določno navedla, katere prilagoditve bivalnih prostorov so potrebne in jih denarno ovrednotila. Ker toženka teh navedb ni posebej prerekala (in je zahtevku ugovarjala le s trditvijo, da je vso škodo že poravnala), se tožnici o njihovi potrebnosti ni bilo treba dodatno opredeljevati.

7. V zvezi z vprašanjem, ali so bili z izvensodno poravnavo poplačani vsi stroški, potrebni za prilagoditev objekta, v katerem tožnica biva, vključno z notranjo opremo in stroškom za nakup teleskopske klančine, pritožbeno sodišče kot pravilen sprejema zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženki navedenega ni uspelo dokazati. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je pri razlagi določb poravnave oziroma podpisane poravnalne ponudbe pravilno izhajalo iz prvega odstavka 82. člena OZ,3 po katerem se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo, in pravilno zaključilo, da je z izplačilom 10.000 EUR zavarovalnica tožnici plačala le tiste stroške, ki so bili opredeljeni v predračunu podjetja A. k. d., na katerega se je tožnica sklicevala v predpravdnem odškodninskem zahtevku, ne pa vseh stroškov, ki jih je kasneje uveljavljala s tožbo. S tem je (vsaj) smiselno zavrnilo razlago, za katero se zavzema toženka, to je, da so bili z zneskom, izplačanim na podlagi poravnave, kriti tudi stroški notranje opreme in nakupa teleskopske klančine. Zato v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

8. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je relevantno besedilo poravnalne ponudbe jasno že na podlagi pravil jezikovne razlage in ne dopušča drugačne razlage. Pritožbeno sodišče zato razlogom izpodbijane sodbe, podanim v 11. točki obrazložitve, v celoti pritrjuje. Glede na pritožbene navedbe pa še dodaja, da iz samega besedila v opombi podpisane poravnalne ponudbe (priloga B11), na katero opozarja tudi toženka, po katerem znesek akontacije krije vse stroške, potrebne za prilagoditev objekta, vključno s pripravo objekta za vgraditev hišnega invalidskega dvigala (izrecno pa so izključeni stroški nabave in montaže samega dvigala), jasno izhaja, da sta se stranki dogovorili, da so s poravnavo kriti vsi stroški prilagoditve samega objekta, torej stavbe oziroma prostorov v stanovanjski hiši, tako da bodo ti primerni za gibanje z invalidskim vozičkom, ne pa (tudi) stroški notranje opreme oziroma pohištva ter teleskopske klančine, ki jih je tožnica vključila v tožbeni zahtevek. Teh poravnalna ponudba ne omenja, izrecno uporabljenega izraza "objekt" pa glede na njegovo običajno rabo in jezikovno jasnost ni mogoče razlagati na način, kot to razlaga toženka. Kljub temu, da pogodbeni stranki zapisanemu besedilu poravnave pripisujeta različen pomen, to namreč še ni nejasno in ga ni mogoče razumeti drugače kot tako, kot se glasi, in kot ga je pravilno razumelo tudi sodišče prve stopnje. Toženkino stališče, češ da je s plačilom na podlagi poravnave poplačala vso škodo, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, v sklenjeni poravnavi nima podlage.

9. Ugotovitev o obsegu škode oziroma stroškov, ki so bili s poravnavo zajeti, potrjujejo tudi pogajanja pred njeno sklenitvijo. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se je tožnica v predpravdnem odškodninskem zahtevku sklicevala na predračun podjetja A. k. d. (priloga A42), ki je zajemal le gradbena in instalacijska dela (prilagoditev sanitarij oziroma kopalnice, vrat in vhoda), torej dela, ki se tičejo samega objekta, ne pa tudi dodatne notranje opreme v hiši oziroma za invalidno osebo potrebnih prilagoditev pohištva. Ker tožnica v okviru odškodninskega zahtevka pred sklenitvijo sporne poravnave stroškov za prilagoditev višine jedilne mize in kuhinjskega pulta, prestavitev vtičnic in stikal, nakup postelje s trapezom in teleskopske klančine ni uveljavljala, iz sklenjene poravnave pa ne izhaja, da bi zajemala več kot le stroške za prilagoditev samega objekta, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugotovilo, da zahtevek za plačilo stroškov notranje opreme in teleskopske klančine po temelju podan, saj te škode toženka (še) ni poravnala.

10. Ker po navedenem pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Odločitev o zavrnitvi toženkinega predloga za povrnitev stroškov pritožbenega postopka je vključena v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP. 2 Sodba in sklep I Cp 1627/2018 z dne 19. 12. 2018. 3 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami, v nadaljevanju OZ.