Jedro

Iz izpodbijane odločbe o odobritvi pravnega posla (prizadeti stranki) izhaja, da sta tožnika (so)lastnika zemljišč, ki so predmet te odločbe, zato je njun pravni položaj vsebinsko enak, učinki izpodbijane odločitve in posledično tudi učinki odločitve o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega upravnega organa se raztezajo na oba skupaj in je spor mogoče rešiti le za oba tožnika na enak način. V taki pravni situaciji bi se namreč tudi v primeru, ko bi pritožbo vložil le eden od njiju in z njo uspel, s tem enako izboljšal oziroma spremenil tudi pravni položaj drugega, zato dejstvo, da eden pritožbe ni vložil, v taki situaciji ne bi moglo biti odločilno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, II. točka izreka sodbe in sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, II U 3/2015-11 z dne 20. 11. 2015, se razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

1. Z v uvodu tega sklepa navedenim sklepom (II. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena in ob sklicevanju na 6. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo druge tožnice (v nadaljevanju pritožnice) zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Gornja Radgona, št. 330-1070/2013-8 z dne 7. 11. 2013 o odobritvi pravnega posla (prizadeti stranki ...), ker se pritožnica zoper navedeno upravno odločbo ni pritožila. S sodbo (I. točka izreka sodbe in sklepa) pa je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo prvega tožnika zoper isto upravno odločbo.

2. Pritožnica zoper izpodbijani sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da je pritožbo zoper izpodbijano odločbo vložila skupaj s sinom (prvim tožnikom v tem upravnem sporu), čigar pritožba je bila vložena pravočasno in je bilo zato o njej tudi odločeno. O vložitvi pritožbe dokaza nima, saj je edini izvod pritožbe v zakonsko določenem roku poslala pritožbenemu organu, in sicer, ker je prava neuka stranka, preko navadne pošte. Predlaga, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi, in izpodbijani sklep „razveljavi in odpravi“.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je pritožničino tožbo, ki jo je vložila skupaj s prvim tožnikom zoper isti zgoraj navedeni upravni akt, zavrglo iz razloga po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker pritožnica zoper ta akt ni vložila pritožbe. Po navedeni določbi ZUS-1 sodišče tožbo ob predhodnem preizkusu zavrže, če je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.

5. V obravnavani zadevi iz izpodbijane odločbe o odobritvi pravnega posla (prizadeti stranki) izhaja, da sta tožnika (so)lastnika zemljišč, ki so predmet te odločbe, zato je njun pravni položaj vsebinsko enak, učinki izpodbijane odločitve in posledično tudi učinki odločitve o pritožbi zoper odločitev prvostopenjskega upravnega organa se raztezajo na oba skupaj in je spor mogoče rešiti le za oba tožnika na enak način. V taki pravni situaciji bi se namreč tudi v primeru, ko bi pritožbo vložil le eden od njiju in z njo uspel, s tem enako izboljšal oziroma spremenil tudi pravni položaj drugega, zato dejstvo, da eden pritožbe ni vložil, v taki situaciji ne bi moglo biti odločilno. Glede na navedeno Vrhovno sodišče s stališčem, sprejetim v tej zadevi, ni odstopilo od stališča, ki ga je sprejelo v zadevi I Up 237/2009 z dne 22. 7. 2009. 6. Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika (prvi odstavek 2. člena ZUS-1), dokončni upravni akt pa je tisti akt, zoper katerega ni mogoče vložiti rednih pravnih sredstev v postopku odločanja (tretji odstavek 2. člena ZUS-1). Glede na opisani pravni in dejanski položaj v obravnavani zadevi je tako izpodbijana odločba o odobritvi pravnega posla postala dokončna z vročitvijo odločbe, št. 33008-257/2013/2 z dne 28. 10. 2014, s katero je tožena stranka pritožbo prvega tožnika zavrnila kot neutemeljeno. S tem pa je bila v konkretnem primeru izpolnjena predpostavka za dopustnost upravnega spora po prvem odstavku 6. člena ZUS-1. 7. Sodišče prve stopnje je zaradi napačne uporabe 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 75. člena ZUS-1), zato je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena ZUS-1 izpodbijani sklep (II. točka izreka sodbe in sklepa) razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

8. Ker je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo zaradi procesne kršitve, se do pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na zatrjevano vložitve pritožbe s strani pritožnice, ni opredeljevalo.