Jedro

ZZK-1 v 4. točki prvega odstavka 142. člena določa, da mora biti na overjenem prepisu odločbe, ki je podlaga za vpis, tudi potrdilo o pravnomočnosti, če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča. To določbo je treba razlagati skladno z njenim namenom, to je, da je vpis pravic mogoč samo na podlagi pravnomočnih sodb ter ob upoštevanju načela formalnosti. To pa pomeni, da mora že iz listin izhajati, da je sodba pravnomočna. Če je podlaga za vpis samo prvostopenjska sodba, je zato nujno, da vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Če pa je podlaga za vpis sodba višjega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbi in s katero je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti spremenjena (kot je to v predmetni zadevi), pa pravnomočnost izkazuje že sama sodba Višjega sodišča.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlog za prekinitev postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej zemljiškoknjižni zadevi je sodišče po sodniški pomočnici s sklepom Dn 178628/2021 z dne 9.9.2021 dovolilo vpis lastninske pravice v korist A. A. pri idealnem deležu do 1/24 v lasti B. B. (ID osnovnega pravnega položaja 00000000) in pri idealnem deležu do 1/24 v lasti C. C. (ID osnovnega pravnega položaja 11111111). Vpis je dovolilo na podlagi Sodbe in sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 874/2018 z dne 13.2.2020 in sodbe Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. II P 874/2018-67 z dne 25.5.2021. Zoper takšno odločitev sta nasprotni udeleženec B. B. in drug udeleženec A. A. vložila ugovor. Njunemu ugovoru je zemljiškoknjižni sodnik delno ugodil tako, da je sodbo Višjega sodišča v Mariboru označil z opravilno številko višjega sodišča (I Cp 144/2021), v preostalem delu pa je njun ugovor zavrnil. 2. Zoper takšno odločitev sta nasprotni udeleženec B. B. in drug udeleženec A. A. vložila pritožbo. Menita, da je razlaga sodišča prve stopnje, da je podana aktivna legitimacija predlagatelja, neprepričljiva in zmotna. Predlagatelj postopka je bil namreč A. d.o.o., v postopku, ki se je vodil po izbrisni tožbi, pa je kot tožnik nastopala družba B. d.o.o. V sodbi pripisana matična številka ni matična številka A. d.o.o. Navedenega pa ni mogoče sanirati s sklicevanjem, da je šlo za pisno napako. Predlagatelj tudi nima pravnega interesa za vpis. Če predlagatelj predlaga vpis v korist druge osebe, mora namreč izkazati pravni interes za tak vpis. Ker A. d.o.o. ni aktivno legitimiran, tudi ne more imeti pravnega interesa za vpis. Sodišče prve stopnje tudi ni sledilo sklicevanju udeležencev na načelo formalnosti. Sodba Višjega sodišča v Mariboru z v predlogu navedeno številko sploh ne obstaja. Sodišče je kljub temu navedlo, da je bila oznaka sodbe z opravilno številko sodišča prve stopnje ustrezna in da takšna označba ne more povzročiti zavrnitve vpisa. Sklep sodišča je tudi notranje neskladen, saj sodišče po eni strani navaja, da naj bi bile listine primerno označene, po drugi strani pa napako samo odpravi, namesto da bi predlog zavrglo. Natančna navedba listin ni sama sebi namen, temveč omogoča vsebinski preizkus predloga. Oznaka listine je bila očitno napačna, saj je sicer ne bi bilo treba popravljati. Sodišče o vpisih odloča na podlagi predloga in v mejah zahtevkov strank. S tem, ko je predlog popravilo, je prekoračilo predlog predlagateljev. Priložena listina tudi ne vsebuje potrdila o pravnomočnosti, kot to zahteva 4. točka prvega odstavka 142. člena ZZK-1. Pritožnika navajata še, da sta v zvezi s sodbo višjega sodišča vložila predlog za dopustitev revizije, ki pa je bil zavrnjen. Zato sta pri Ustavnem sodišču vložila ustavno pritožbo. Odločitev ustavnega sodišča lahko v celoti spremeni odločitev o glavni stvari. Zato predlagata, da se zemljiškoknjižni postopek prekine za čas, dokler ustavno sodišče ne bo odločilo o ustavni pritožbi. Gre za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna predlagana vknjižba.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba neutemeljeno očita, da predlagatelj nima aktivne legitimacije in pravnega interesa za predlagani vpis. Predlagatelj je predložil zgodovinski izpis iz sodnega registra, iz katerega je razvidno, da se je družba B. d.o.o. preimenovala v A. d.o.o., in da gre za isto družbo. V sodbi Višjega sodišča v Mariboru, ki je podlaga vpisu, je res zapisana napačna matična številka,1 vendar to na sklep, da sta predlagatelj in tožeča stranka v zadevi II P 874/2018 ista oseba, ne vpliva, saj gre za pomoto v številkah, ki jo lahko Višje sodišče v Mariboru vsak čas popravi (328. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V predmetni zadevi je podlaga vpisu sodba, izdana v pravdi, v kateri je bil predlagatelj tožeča stranka. Že pravdno sodišče mu je torej priznalo pravni interes, da doseže vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Zato mu je logično treba priznati interes, da izposlovano sodbo tudi zemljiškoknjižno izvede, saj bi sicer pravno varstvo, ki mu ga nudi sodba, ostalo brez pomena.

5. Vpis je bil dovoljen na podlagi pravnomočne sodbe. ZZK-1 v zvezi s tem v 4. točki prvega odstavka 142. člena res določa, da mora biti na overjenem prepisu odločbe, ki je podlaga za vpis, tudi potrdilo o pravnomočnosti, če zakon določa, da je podlaga za vpis pravnomočna odločba, in se vpis zahteva na podlagi odločbe sodišča. Vendar je treba to določbo razlagati skladno z njenim namenom, to je, da je vpis pravic mogoč samo na podlagi pravnomočnih sodb ter ob upoštevanju načela formalnosti. To pa pomeni, da mora že iz listin izhajati, da je sodba pravnomočna. Če je podlaga za vpis samo prvostopenjska sodba, je zato nujno, da vsebuje potrdilo o pravnomočnosti. Če pa je podlaga za vpis sodba višjega sodišča, s katero je bilo odločeno o pritožbi in s katero je bila sodba sodišča prve stopnje v celoti spremenjena (kot je to v predmetni zadevi), pa pravnomočnost izkazuje že sama sodba Višjega sodišča.2

6. Sodbo Višjega sodišča v Mariboru, ki je podlaga za vpis, je predlagatelj pomotoma označil z opravilno številko, ki jo je listina dobila v prvostopenjskem spisu, to je II P 874/2018-67 (namesto I Cp 144/2021). Da gre za tako oznako, izhaja iz dejstva, da je opravilni številki dodana številka 67, to je listovna številka spisa II P 874/2018, in iz priložene listine, na kateri je oznaka Višjega sodišča I Cp 144/2021 prečrtana in namesto nje zapisana številka II P 874/2018-67. V ostalem je listina označena pravilno (datum in sodišče, ki jo je izdalo). Nobenega dvoma ni, da sodba, ki je podlaga predlaganemu vpisu, obstaja in da obstaja identiteta med zapisom v predlogu in obstoječo listino. Listina je dovolj določeno opredeljena, da je njeno istovetnost in vsebino mogoče preverljivo ugotoviti. Gre za pomoto, zaradi katere vpis sam po sebi (ne glede na načelo formalnosti) ni neutemeljen in jo je mogoče odpraviti, kar je pravilno storilo sodišče prve stopnje v ugovornem postopku.

7. Predlog za prekinitev postopka ni utemeljen. Zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1).3 V tej zadevi je bil vpis je predlagan in dovoljen na podlagi sodbe odločbe, ki je ob vložitvi izpolnjevala in še vedno izpolnjuje pogoje za vpis. Sodišče je vpis zato moralo dovoliti. Mnenje pritožnikov, da je sodba, ki je podlaga za vpis, materialno pravno nepravilna in njuno pričakovanje, da bo Ustavno sodišče RS njuni pritožbi ugodilo in in jo razveljavilo, ni razlog za prekinitev postopka.

8. Ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1 in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Vpogled v sodni register pokaže, da gre za matično številko odvetniške družbe, ki je predlagatelja zastopala v pravdnem postopku. 2 Da je bila taka sodba izdana, navsezadnje za udeleženca ni sporno, saj sta v pritožbi sama navajata, da sta zoper njo vložila predlog za dopustitev revizije, ki je bil zavrnjen in da sta sedaj vložila še ustavno pritožbo. 3 Izjeme od tega pravila določa zakon, v konkretni zadevi ne gre za tak primer.