Jedro

Tožena stranka regresa in prejemkov preko študentskega servisa ni upoštevala v višini, kot to določata 22. oz. 23. člen ZSVarPre. V posledici materialno pravno napačne uporabe citiranih določb je zato nepravilen tudi izračun, na podlagi katerega je zaključila, da je glede na dohodke tožeča stranka dolžna povrniti stroške brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 616/2013-28 z dne 19. 1. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) odločil, da je tožeča stranka dolžna Republiki Sloveniji povrniti 1.141,03 EUR izplačanih iz naslova BPP, ki ji je bila odobrena na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 616/2013 z dne 30. 5. 2013 v obsegu oprostitve plačila začetnih stroškov stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja, ki je bil v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 1193/2013. Po sklepu o stroških Bpp 616/2013 z dne 8. 8. 2013 so bili stečajni upraviteljici A.A. odmerjeni in plačani stroški v višini 2.206,51 EUR iz naslova predujma in s sklepom opr. št. Bpp 616/2013 z dne 2. 9. 2013 stroški objave v AJPES v višini 61,00 EUR. Na podlagi sklepa opr. št. St 1193/2013 z dne 11. 11. 2016 so bili delno povrnjeni stroški izplačani iz naslova BPP iz stečajne mase v višini 1.126,48 EUR.

2. V skladu z določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 49. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je upravičenec, ki je v postopku, za katerega mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, delno, ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja oz. dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov od nasprotne stranke, dolžan povrniti stroške brez obresti, izplačane iz naslova brezplačne pravne pomoči, če se njegov materialni položaj v roku enega leta po pravnomočnem zaključku postopka, za katerega mu je bila dodeljena BPP, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do BPP in da bo zato zmogel delno ali v celiti povrniti stroške brez obresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP. Organ za BPP ugotavlja, da je bila tožeča stranka v času dodelitve BPP prejemnica denarne socialne pomoči. Sedaj pa se je njeno premoženjsko stanje v skladu z določbo 49. člena ZBPP spremenilo, kar je organ ugotovil po uradni dolžnosti na podlagi poizvedb. Ugotovil je, da je tožeča stranka od 1. 10. 2015 zaposlena pri A. d.o.o. za polni delovni čas ter je v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem ugotavljanja izpolnjevanja subjektivnega pogoja prejela plačo v skupnem neto znesku v višini 1.752,01 EUR ter v obdobju zadnjih dvanajstih mesecev regres v kupnem neto znesku v višini 332,12 EUR, kar za trimesečno obračunsko obdobje znaša 83,03 EUR. Sin tožeče stranke je v enakem obdobju prejel honorar za delo preko študentskega servisa v skupnem neto znesku v višini 2.131,77 EUR.

3. V skladu z 13. členom ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja BPP. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca (upravičenca) in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja BPP ogroženo, če mesečni dohodek prosilca – upravičenca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve in ki na dan odločanja o izpolnjevanju pogojev v skladu z 49. členom ZBPP znaša 585,12 EUR. Organ ugotavlja, da znaša povprečni mesečni dohodek tožeče stranke in njenega družinskega člana, upoštevaje dohodke, ki sta jih prejela (torej plačo in regres, preračunan za dobo treh mesecev ter honorar za delo preko študentskega servisa), 661,14 EUR, zaradi česar zaključuje, da glede na dohodek tožeče stranke, le-ta presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka in je zato dolžna v skladu z določbo 49. člena ZBPP povrniti stroške, nastale v zvezi z dodeljeno BPP.

4. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev. Priznava, da je bil stečajni postopek zaključen, vendar pa v tem postopku niso bila izčrpana vsa pravna sredstva. Z navedenim sklepom je ogrožen njen obstoj, saj so ji odvzeta osnovna sredstva za preživetje. Navaja, da je mati samohranilka, da sin študira in mora plačevati zanj tudi študij. Zaradi poškodbe in dveh operacij kolena leta 2004 in 2008 potrebuje tudi sredstva, s katerimi si lahko zagotavlja zdravstveno varnost. Zaradi slabega zdravstvenega stanja je v bolniškem staležu že od 18. 11. 2016 in prejema zelo nizke dohodke. Vse to ogroža njeno socialno in ekonomsko varnost. Opisuje težave v zvezi z zaposlitvijo od leta 2008 dalje, ko je bila nekaj časa zaposlena in nato spet brezposelna oz. zaposlena za krajši delovni čas. Pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da se je z mesecem oktobrom 2015 zaposlila kot pralka v avtopralnici, čeprav slednje zelo slabo vpliva na njeno zdravstveno stanje. Prejemki iz naslova plač so nizki, kar je razvidno iz predloženih plačilnih list. Zatrjuje tudi, da ji pogodba o zaposlitvi poteče 30. 6. 2017. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

6. Tožba je utemeljena.

7. V zadevi po presoji sodišča ni sporno, da je bila tožeči stranki BPP odobrena z odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. Bpp 616/2013 z dne 30. 5. 2013 v obliki oprostitve plačila začetnih stroškov stečajnega postopka v postopku osebnega stečaja, ki je tekel pri Okrožnem sodišču v Mariboru pod opr. št. St 1193/2013. Prav tako iz podatkov predloženega spisa izhaja, da se je s sklepom opr. št. St 1193/2013 Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 11. 11. 2016 postopek osebnega stečaja zaključil. Tožeča stranka v tožbi tudi pritrjuje ugotovitvi tožene stranke, da je od 1. 10. 2015 zaposlena pri A. d.o.o. za polni delovni čas. Ne ugovarja niti ugotovljeni višini prejete neto plače in regresa v obdobju od oktobra do decembra 2016, sporna tudi ni višina prejemkov za delo preko študentskega servisa za sina. Sporen po presoji sodišča pa je način ugotavljanja (spremenjenega) materialnega položaja tožeče stranke oziroma višina priložnostnih in občasnih prejemkov, ki se upoštevajo pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov in s tem povezano dolžnostjo tožeče stranke glede vračila stroškov izplačanih iz naslova BPP.

8. Vračilo sredstev iz naslova BPP je urejeno v X. poglavju ZBPP. Za primer kot je obravnavani, ko je bil stečajni postopek izpeljan in tudi zaključen, tožeča stranka pa v tem postopku ni pridobila premoženja, je relevantna določba drugega odstavka 49. člena ZBPP. V skladu z določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZBPP je upravičenec, ki je v postopku, za katerega mu je bila dodeljena BPP, delno ali v celoti uspel, vendar na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ni pridobil premoženja, oz. dohodkov, ali če Republika Slovenija ni uspela v celoti izterjati stroškov od nasprotne stranke, dolžan povrniti stroške brez obresti, izplačane iz naslova BPP, če se njegov materialni položaj v roku enega leta po pravnomočnem zaključku postopka, za katerega mu je bila dodeljena BPP, toliko izboljša, da glede na trenutni materialni položaj ne bi bil več upravičen do BPP in da bi zmogel delno ali v celoti povrniti stroške brez bresti, ki so bili izplačani iz naslova BPP.

9. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oz. stroškov nudenja pravne omoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Ta zakon je Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre), v skladu s katerim znaša osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2016 dalje 292,56 EUR oziroma dvakratnik tega zneska 585,12 EUR (8. člen ZSVarPre v zvezi s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od 1. 8. 2016).

10. Način ugotavljanja materialnega položaja prosilca za brezplačno pravno pomoč ureja drugi odstavek 14. člena ZBPP, ki določa, da se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na njegove dohodke in premoženje in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, torej določbe ZSVarPre.

11. Drugi odstavek 20. člena ZSVarPre določa, da se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoč, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge.

12. V skladu z 22. členom ZSVarPre se pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo tudi priložnostni dohodki, ki jih je prosilec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona (torej v roku treh mesecev pred vložitvijo prošnje), in sicer za dohodke, ki jih je opravila oseba s statusom študenta v višini razlike med povprečno mesečno višino tega priložnostnega dohodka in 0,38 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. V drugem odstavku tega člena je pojasnjeno, da so priložnostni dohodki med drugim tudi dohodki iz naslova dela preko študentskega servisa.

13. V skladu s 23. členom ZSVarPre se pri določitvi povprečnih mesečnih dohodkov upoštevajo tudi občasni, neperiodično dohodki, ki jih je prosilec prejel v obdobju iz 20. člena tega zakona in sicer samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. člena tega zakona. Upoštevaje upravno sodno prakso občasni dohodek v skladu s 23. členom ZSVarPre predstavlja tako tudi v relevantnem obdobju prejeti regres za letni dopust (tako tudi sodba Višjega sodišča v Mariboru št. I Ip 1240/2014 in sodba Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru opr. št. II U 432/2016).

14. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in podatkov predloženega upravnega spisa, tožena stranka regresa in prejemkov preko študentskega servisa ni upoštevala v višini kot to določata 22. oz. 23. člen ZSVarPre. V posledici materialno pravno napačne uporabe citiranih določb je zato tudi izračun, na podlagi katerega je zaključila, da je glede na dohodke tožeča stranka dolžna v skladu z 49. členom ZBPP povrniti stroške nastale z dodeljeno BPP, nepravilen.

15. Glede na navedeno je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. V ponovnem postopku, v katerem je vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava, mora ponovno ugotoviti višino povprečnega mesečnega dohodka družine in glede na tako ugotovljen materialni položaj odločiti ali (še vedno) obstaja dolžnost tožeče stranke glede vračila stroškov izplačanih iz naslova prejete BPP.