Jedro

Dejstvo, da akt o sistemizaciji delovnih mest, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto tožnika, zaradi neobjave ni začel veljati, samo po sebi ne pomeni, da je tožena stranka nezakonito redno odpovedala njegovo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, ali je bil sprejet (ali je začel veljati) nov akt o sistemizaciji delovnih mest, ampak je bistveno, ali je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ki jo je tožena stranka podala tožniku po odpovedni izjavi z dne 30. 9. 2009, kot nezakonito (točka 1 izreka), ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika obstoji do 6. 5. 2010, ko mu delovno razmerje preneha na podlagi določbe 118/1 člena ZDR (točka 2 izreka), toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika za ves čas prenehanja delovnega razmerja pa do 6. 5. 2010 prijaviti v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter delovno razmerje vpisati v delovno evidenco (točka 3 izreka), mu od 14. 11. 2009 dalje do 6. 5. 2010 izplačati plače in druge pravice, ki bi jih prejemal, če bi bil na delu ter od posameznih neto zneskov plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od 18. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila (točka 4 izreka), mu plačati odškodnino v višini šestih bruto plač tožnika v znesku 17.280,00 EUR (točka 5 izreka) in odločilo, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka (točka 6 izreka).

Zoper sodbo (razen zoper odločitev, da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka) se pravočasno pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadalj.). Navaja, da je bila tožniku skladno s 3. odstavkom 88. člena ZDR v hčerinski družbi V. d.d. ponujeno mesto direktorja, kar je tožnik odklonil. Ne držijo navedbe, da naj bi tožnik zahteval pisno ponudbo, saj je že tekom razgovora z direktorjem dano ponudbo zavrnil. Tožena stranka je akt o reorganizaciji poslala obema sindikatoma, ki nanj nista imela pripomb, akt je nato kot običajno izobesila na oglasni deski. Zaradi navedenega je povsem zmotno stališče sodišča prve stopnje, da tožniku, ki pri toženi stranki ne želi več delati, prisodi odškodnino v višini šestih mesečnih plač. Glede na to, da je tožena stranka sprejela sklep o reorganizaciji družbe dne 14. 9. 2009, da je bil sklep po sprejetju objavljen in poslan pristojnim sindikatom, da je bilo s tem sklepom in s tem datumom ukinjeno delovno mesto direktorja logistike, obstoj naknadnega novega akta o organiziranosti družbe za presojo v tem sporu sploh ni bistven. Sodišče prve stopnje pa se v presojo sklepa sploh ni spustilo in tako ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Sprememba obstoječega ali sprejem novega akta o sistemizaciji ni pogoj za reorganizacijo in tudi ne za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj lahko delodajalec reorganizacijo izvede tudi brez sprejema novega akta o sistemizaciji, dokazati mora le, da je zaradi reorganizacije delo delavca pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno. Tako sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Poleg tega je sodba nezakonita tudi v delu, ki se nanaša na prisojo odškodnine zaradi razveze pogodbe o zaposlitvi, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih in se je tako ne da preizkusiti. Obrazložitev je tako pavšalna, da se iz nje ne da razbrati, zakaj je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo odškodnino v višini šestih plač. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da zadevo vrne v novo sojenje, tožeči stranka pa naloži v plačilo vse stroške postopka, ki jih tudi priglaša. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo 2. odstavka 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, zlasti ne v pritožbi tožeče stranke zatrjevane kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba je ustrezno obrazložena. Vsebuje jasne razloge o vseh bistvenih vprašanjih, pomembnih za določbo in tudi nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi dala preizkusiti. Je pa pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita, saj akt o organiziranosti družbe, ki naj bi veljal od 1. 10. 2009 dalje in je ukinil delovno mesto direktorja logistike, ni bil objavljen in tako ni utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Utemeljeno opozarja pritožba, da se sodišče prve stopnje sploh ni spustilo v presojo sklepa o reorganizaciji, ki ga je dne 14. 9. 2009 sprejela uprava tožene stranke (A3 in B4), saj je štelo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku nezakonita, ker akt o organiziranosti družbe (A5) ni bil objavljen. Skladno z 88. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št., 42/2002 in nadalj.) lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kadar preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na njegovi strani, razlog pa mora biti resen in utemeljen in mora onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja. Tako je potrebno utemeljenost odpovednega razloga ugotavljati glede na dejansko stanje. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bistven sprejem akta o sistemizaciji oziroma organiziranosti delodajalca, ampak dejansko prenehanje potrebe po delavčevem delu po pogodbi o zaposlitvi. Tako bi moralo sodišče prve stopnje, ob upoštevanju dejstva, da je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno že s sklepom o reorganizaciji tožene stranke in ne šele z aktom o organizaciji tožene stranke, presojati, ali je dejansko prenehala potreba po delu na delovnem mestu direktor logistike in ali je bilo to delovno mesto ukinjeno zaradi reorganizacijskih potreb tožene stranke in glede na te ugotovitve presojati zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga po vsebini. Ugotovitev, ali je dejansko prenehala potreba po opravljanju dela direktor logistike ni odvisna od sprejema akta o sistemizaciji delovnih mest. Tega pa sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, saj je štelo, da je zaradi neobjave akta o sistemizaciji odpadla pravna podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje skladno s 355. členom ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za to se je odločilo, saj samo ne more dopolniti dokaznega postopka, ker sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo, ali je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz poslovnega razloga, saj je štelo, da je za razveljavitev odpovedi obstajal formalni razlog in sicer neobjavljen akt, s katerim je bilo tožnikovo delovno mesto ukinjeno. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali je zaradi reorganizacije pri toženi stranki dejansko prenehala potreba po delu direktorja logistike in s tem za opravljanje dela tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Opredeliti se mora tudi do ustne ponudbe tožene stranke tožniku za drugo delovno mesto. Če bo ponovno ugotovilo, da je podana odpoved nezakonita, pa bo moralo vsebinsko opredeliti tudi razloge za dosojeno višino odškodnine zaradi razveze pogodbe o zaposlitvi po 1. odstavku 118. člena ZDR.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se skladno s 3. odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.