Jedro

Med strankama je sporno, ali je tožnica ravnala v skladu z izrekom osnovne odločbe in v treh dneh po prejemu odločbe prenehala z uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni, ki jo je vršila z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga je prodajala v tej prodajalni z oglaševanjem navideznega in neresničnega znižanja prodajnih cen s tem, ko je na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni, oglaševala visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazovala nižanje cen. Tožnica ni upoštevala izvršljive osnovne odločbe, zato so podani vsi pogoji za izvršbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tržni inšpektorat dovolil izvršbo pravnomočne odločbe Tržnega inšpektorja RS, Območne enote Postojna 0610-9415/2012-5-35002 z dne 3. 10. 2012 (v nadaljevanju: osnovna odločba), s katero je tožnici prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni A., ki jo tožnica vršila z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga prodaja v tej prodajalni, z oglaševanjem navideznega, neresničnega znižanja prodajnih cen s tem, ko na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni oglašuje visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazuje nižanje cen. Navedena odločba je 14. 1. 2013 postala izvršljiva. Tako se dovoljuje njena izvršba (točka 1 izreka). Tožnica mora izpolniti obveznost v 3 dneh po prejemu tega sklepa (točka 2 izreka). Če bo tožnica po prejemu tega sklepa še ravnala v nasprotju z 2. točko tega sklepa in ne bo odpravila nepravilnosti navedene v dispozitivu odločbe 0610-9415/2012-5-35002, bo kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 500,00 EUR. Pritožba zoper sklep ne zadrži začete izvršbe (točki 3 in 4 izreka). Z osnovno odločbo je tržni inšpektor tožnici prepovedal uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni A., ki jo tožnica vrši z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga prodaja v tej prodajalni in sicer z oglaševanjem navideznega neresničnega znižanja prodajnih cen. S tem, ko na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni, oglašuje visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazuje nižanje cen, čeprav po objavljeni višini prodajnih cen blago v tej prodajalni ni bilo nikoli v prodaji, je taka cenovna ugodnost zavajajoča za povprečnega potrošnika in obstaja možnost, da potrošnik sprejme odločitev o nakupu izdelkov zaradi vabljivo visokih oglaševanih popustov, sicer pa teh izdelkov ne bi kupil. Tržna inšpektorica je 7. 3. 2013 opravila kontrolo ali je tožnica izvršila osnovno odločbo in ugotovila, da ima za precej artiklov v prodajalni še vedno na etiketah označene podatke o imenu izdelka, višini prodajne cene in navedbo: „70 % popust“ ter nato nižjo prodajno ceno. Tržna inšpektorica je naključno izbrala nekaj izdelkov, ki so navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Iz pregledanih računov je bilo razvidno, da tožnica za artikle, za katere je označen 70 % popust, ni upoštevala osnovne odločbe, zato je tožena stranka na podlagi 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnici zagrozila, da bo uporabljen prisilni ukrep (denarna kazen), če ne bo ravnala po izvršljivi odločbi.

Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Neutemeljen je ugovor tožnice, da se ni nikoli posluževala nepoštene poslovne prakse, kar je natančno obrazložila že v pritožbi zoper osnovno odločbo. S temi ugovori tožnica dejansko izpodbija pravilnost odločitve prvostopenjskega organa iz osnovne odločbe zoper katero je tožnica vložila pritožbo, ki je bila z odločbo 0211-112/2012-2-KE z dne 28. 12. 2012 zavrnjena. Tožnici pritožbeni organ pojasni, da je v tem upravnem izvršilnem postopku v skladu z 292. členom ZUP dovoljena le pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo. Z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Pritožbeni organ ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno in popolno ugotovil dejansko stanje, pravilno vodil postopek in izdal pravilen sklep. Pritožbeni organ tudi ni ugotovil kršitev iz drugega odstavka 247. člena ZUP, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti.

Tožnica v tožbi povzema potek postopka in ugovarja, da se ni nikoli posluževala nepoštene poslovne prakse oziroma ni ravnala v nasprotju z relevantnimi predpisi na tem področju. Poleg tega je tudi v celoti ravnala v skladu z vsebino izpodbijanega sklepa ter v predpisanem tridnevnem roku odstranila plakate, letake in etikete, s katerimi je označeval znižanje cen, s tem pa je v celoti izpolnila svojo obveznost. Tako izvršba, predvidena z izpodbijanim sklepom, ni več mogoča. Nedopusten in nezakonit pa je tudi sam izrek morebitne denarne kazni. Z odločbo 0610-9425/2012-16-35002 z dne 10. 5. 2013 je bila pritožba tožnice neutemeljeno zavrnjena. Ne držijo navedbe tožene stranke, da je tožnica v pritožbi z dne 28. 3. 2013 skušala izpodbijati vsebinsko odločitev, čeprav drži, da je posebej poudarila, da se pri svojem poslovanju nikoli ni posluževala nepoštene poslovne prakse in ni ravnala v nasprotju z relevantnimi predpisi. Nasprotno, z navedbami tožene stranke tožnica skladno z določbami 292. člena ZUP v pritožbi uveljavlja razloge, ki se nanašajo na samo izvršbo, saj je v že pritožbi pojasnila, da je obveznost navedeno v izpodbijanem sklepu o izvršbi v celoti izpolnila, saj je v predpisanem tridnevnem roku odstranila plakate, letake in etikete, s katerimi je označevala znižanje cen, ker lahko potrdi tudi B.B. in C.C., direktorja tožnice. Skladno s prvim odstavkom 293. člena ZUP bi morala tožena stranka izvršbo po uradni dolžnosti ustaviti in opravljena dejanja odpraviti. Izpodbijani sklep je nepravilen in nezakonit. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje, toženi stranki pa tudi naloži, da je dolžna povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz listin upravnega spisa je razvidno, da je med strankama sporno ali je tožnica ravnala v skladu z izrekom osnovne odločbe in v treh dneh po prejemu odločbe prenehala z uporabo nepoštene poslovne prakse v prodajalni A., ki jo je vršila z oglaševanjem cenovne prednosti za blago, ki ga je prodajala v tej prodajalni z oglaševanjem navideznega in neresničnega znižanja prodajnih cen s tem, ko je na plakatih izobešenih na izložbi prodajalne in na letakih in etiketah, ki so postavljeni poleg artiklov v prodajalni, oglaševala visoke popuste pri prodaji blaga in na tak način prikazovala nižanje cen. Tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi ugovarja, da je v celoti ravnala v skladu z vsebino izpodbijanega sklepa ter v predpisanem tridnevnem roku odstranila plakate, letake in etikete, s katerimi je označeval znižanje cen in tako v celoti izpolnila svojo obveznost tako da izvršba, predvidena z izpodbijanim sklepom, ni več mogoča. Po presoji sodišča ugovor tožnice ni utemeljen. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tržna inšpektorica 7. 3. 2013 opravila kontrolni pregled, da bi ugotovila ali je tožnica izpolnila obveznost, naloženo z osnovno odločbo. Kljub pavšalnemu tožničinemu ugovoru, da je predhodno navedeno odločbo v celoti izpolnila, je tržna inšpektorica ugotovila, da temu ni tako in tudi navedla več primerov nepoštene poslovne prakse tožnice. Iz navedenega izhaja, da tožnica ni upoštevala izvršljive osnovne odločbe in so tako podani vsi pogoji za izvršbo. Zapisnik o kontrolnem pregledu tržne inšpektorice z dne 7. 3. 2013 je tožnica prejela in nanj ni imela pripomb. Tako sodišče ne vidi razloga, da bi dvomilo v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.