Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija je bila dopuščena glede pravnih vprašanj, ali za pogodbo o finančnem leasingu z opcijo odkupa predmeta leasinga, kot je opredeljena v konkretnem primeru, veljajo (tudi) določbe ZOR in ZVPot o prodaji na obroke in pravne narave dogovora o vnaprej pogodbeno fiksno določeni odškodnini v znesku šestih obrokov leasinga ter njegove dopustnosti.
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj: - ali za pogodbo o finančnem leasingu z opcijo odkupa predmeta leasinga, kot je opredeljena v konkretnem primeru, veljajo (tudi) določbe Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) in Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) o prodaji na obroke; - pravne narave dogovora o vnaprej pogodbeno fiksno določeni odškodnini v znesku šestih obrokov leasinga ter njegove dopustnosti.
1. Sodišče prve stopnje je razsodilo: - da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 2002/01397 z dne 8. 4. 2002 ostane v veljavi v delu, v katerem je tožencu naloženo plačilo glavnice v znesku 3.838,65 EUR, pripadajočih zakonskih zamudnih obresti in sodno odmerjenih stroškov izvršilnega postopka; - da se ugotovi, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev toženca v višini 8.849,66 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi; - da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru I 2002/01397 z dne 8. 4. 2002 razveljavi v delu, v katerem je tožencu naloženo plačilo glavnice v znesku 4.276,13 EUR, pripadajočih zakonskih zamudnih obresti in sodno odmerjenih stroškov izvršilnega postopka, ter se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevi pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo zgolj v obrestnem delu, sicer pa je njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper to sodbo sta dedinji po pokojnem tožencu na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vložili predlog za dopustitev revizije, in sicer glede pravnih vprašanj, (1) ali je treba pogodbo o finančnem leasingu, po kateri ima leasingojemalec pravico odkupa predmeta leasinga, presojati po določilih Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) oziroma Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o prodaji na obroke in v primeru, če je leasingojemalec potrošnik, po določilih Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot) o prodaji na obroke; (2) ali je treba šteti fiksno določeno odškodnino za primer leasingodajalčevega odstopa od pogodbe o finančnem leasingu iz razlogov na strani leasingojemalca ne glede na datum leasingodajalčevega odstopa za pogodbeno kazen, ki pripada leasingodajalcu; (3) ali je leasingodajalec po pogodbi o finančnem leasingu, katero se presoja po določilih ZOR oziroma OZ o prodaji na obroke, upravičen do zneska vnaprej pogodbeno fiksno določene odškodnine za primer njegovega odstopa od te pogodbe iz razlogov na strani leasingojemalca neodvisno od dneva razveze pogodbe; (4) ali je leasingodajalec po pogodbi o finančnem leasingu, ki jo sklepa s potrošnikom kot leasingojemalcem, upravičen do zneska vnaprej pogodbeno fiksno določene odškodnine za primer njegovega odstopa od te pogodbe iz razlogov na strani leasingojemalca neodvisno od dneva razveze pogodbe. Sodišči nižjih stopenj sta sporno Pogodbo o finančnem leasingu (v nadaljevanju Pogodba) šteli za izključno najemno pogodbo, ker je bila z njo dogovorjena le toženčeva opcija odkupa vozila s plačilom zadnjega obroka leasinga. Predlagateljici pravnomočni sodbi očitata zmotno uporabo materialnega prava. Poudarjata, da je treba pogodbo presojati po 550. členu ZOR in 56. členu ZVPot, saj je imel toženec kot potrošnik po Pogodbi pravico odkupa vozila s plačilom zadnjega obroka leasinga, pri čemer mu Pogodba ni onemogočala ne plačila zadnjega obroka kupnine pred njegovo zapadlostjo ne izraza odločitve, da zadnji obrok predstavlja kupnino za vozilo. Pogoj za uveljavitev te toženčeve pravice po Pogodbi je bil izključno v njegovi sferi in njegovi izpolnitvi obveznosti plačevanja najemnine. Toženca se je štelo za ekonomskega lastnika vozila, o čemer pričajo številna pogodbena določila (da toženec v obdobju leasinga vozila ne sme ne prodati ne zastaviti, da krije vse stroške, povezane z njegovo uporabo in vzdrževanjem, da krije vse stroške njegovih popravil). O končnem kupoprodajnem namenu strank Pogodbe ob njenem sklepanju pove tudi kratko obdobje leasinga. Da je treba tako pogodbo o finančnem leasingu, kot je bila tudi konkretna, presojati po 550. členu ZOR, izhaja iz sodbe Višjega sodišča v Celju Cp 950/2007 z dne 14. 5. 2008, v kateri je to pojasnilo, da je dogovor o opciji odkupa le posebna oblika leasinga. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi II Ips 1056/2008 z dne 29. 3. 2012 izreklo, da je presoja pravne narave pogodbe o finančnem leasingu odvisna od tega, ali je bilo dogovorjeno odkupno upravičenje ali ne. Po v času sklepanja Pogodbe veljavnih določilih 23. in 24. člena ZVPot je bil dogovor o pogodbeni kazni izključno v korist podjetja ničen, saj v potrošnikovo škodo povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih. Sodišči sta kljub toženčevim opozorilom šteli, da je tudi v potrošniških pogodbah vnaprej določena vsota odškodnine v korist podjetja kot odmena za njegov pozitivni pogodbeni interes dopustna. To nikakor ne drži, če tako kot v konkretnem primeru ta „odškodnina“ iz 10.a točke Pogodbe prikriva pogodbeno kazen oziroma ustvarja znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih pogodbenikov. Škode zaradi nedosega „pozitivnega pogodbenega interesa“ pri pogodbah o leasingu že pojmovno ni mogoče fiksno določiti vnaprej, saj ni vseeno, kdaj pride do neizpolnitve pogodbe. Glede na to, da v Pogodbi niso bila vzpostavljena merila, ki bi kazala na odškodninski značaj 10.a točke, upoštevajoč izjemno široko določene možnosti za tožnikov odstop od pogodbe, je treba to pogodbeno določilo šteti za nedopustno toženčevo breme v korist tožnika. Četudi določilo 10.a točke ne bi bilo nično po ZVPot, bi tožnik moral vsaj trditi, če že ne dokazati, da mu je škoda res nastala. Tudi če to določilo ne bi bilo nično po ZVPot, bi bilo nično na podlagi 548. člena ZOR. Odločitvi sodišč nižjih stopenj sta glede opredelitve pravne narave Pogodbe v nasprotju z navedeno sodno prakso, o vprašanju dopustnosti določitve fiksne odškodnine za primer razveze pogodbe v korist podjetja in breme potrošnika ter njene pravne narave pa Vrhovno sodišče RS prakse še ni oblikovalo.
4. Predlog je v delu, razvidnem iz izreka sklepa, utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).