Jedro

Predlagatelj obnove postopka je imel v prejšnjem postopku možnost, da dejstva v zvezi s sporno zadevo uveljavlja in tudi dokazuje, kar pa ni naredil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1428/98-9 z dne 8.12.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbi tožeče stranke in odpravilo sklep tožene stranke z dne 11.2.1998, ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Z navedenim sklepom je tožena stranka dovolila obnovo postopka denacionalizacije, ki je končan z delno odločbo Ministrstva za ... z dne 24.9.1997, in sicer v delu, ki se nanaša na vračilo nepremičnin parc. št. 1385 in 1382/1 k.o. B. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da predlagatelj obnove postopka Z. vrt M. L., kot stranka z interesom v tem upravnem sporu, predlog za obnovo postopka utemeljuje z dejstvi in okoliščinami, ki se nanašajo na pravni status nepremičnin, ta pa je bil predlagatelju znan oziroma je zanj vedel že v času pred izdajo odločbe, pri čemer iz podatkov predloženih upravnih spisov izhaja, da je imel kot denacionalizacijski zavezanec v postopku pred izdajo delne odločbe možnost navesti vsa pravno pomembna dejstva in predlagati dokaze, vendar kljub vabilu upravnega organa na obravnavo in pozivu, da se opredeli do zahteve za denacionalizacijo, te možnosti ni izkoristil. Po presoji sodišča prve stopnje je utemeljen ugovor tožeče stranke, da niso podani pogoji za obnovo postopka, saj dejstva, ki jih navaja predlagatelj obnove niso nova, saj so obstajala že v času postopka. Tožena stranka bi morala predlog za obnovo postopka zavreči. Ker ni tako ravnala, ampak je dovolila obnovo postopka, ne da bi bili zato podani formalni pogoji, je po presoji sodišča prve stopnje izpodbijani sklep nezakonit. Navaja še, da je predlagatelj obnove postopka, hkrati s predlogom za obnovo postopka proti delni odločbi tožene stranke z dne 24.9.1997, vložil tudi tožbo v upravnem sporu, kateri je upravno sodišče ugodilo, navedeno odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

Prizadeta stranka vlaga pritožbo proti izpodbijani sodbi zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter ponavlja navedbe, ki jih je podala v odgovoru na tožbo: da v spisu ni bilo odločbe Občinskega odbora L. - V., Okraj L., Oddelka za komunalne in gradbene zadeve z dne 26.5.1960, ki jo je pridobila po izdaji delne odločbe tožene stranke (z dne 24.9.1997). Iz navedene odločbe izhaja, da sta nepremičnini, ki sta bili predmet denacionalizacije iz izpodbijane delne odločbe tožene stranke (z dne 24.9.1997), določeni za izgradnjo Z.vrta v L., zato ta listina predstavlja nov dokaz v smislu 1. točke 249. člena ZUP. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbo kot neutemeljeno zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožeča in tožena stranka na pritožbo nista odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno odločilo in za svojo odločitev navedlo pravilne razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih ne ponavlja. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbeni ugovori, s katerimi prizadeta stranka ponavlja tožbene navedbe.

S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da dejstva in okoliščine, s katerimi predlagatelj obnove (prizadeta stranka) utemeljuje predlog za obnovo postopka, ki se nanašajo na pravni status nepremičnine, niso nova dejstva, ki jih v prejšnjem postopku stranka brez svoje krivde ne bi mogla navesti, je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo, da razlog, ki ga prizadeta stranka uveljavlja kot razlog za obnovo postopka, ni verjetno izkazan. Pri obnovi postopka po 1. točki 249. člena ZUP mora namreč iti za takšna dejstva oziroma takšne dokaze, ki niso bili znani, ali ni bilo možnosti, da se nova dejstva navajajo oziroma novi dokazi uporabijo v prejšnjem postopku. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je imela prizadeta stranka v prejšnjem postopku možnost, da dejstva v zvezi s sporno zadevo uveljavlja in tudi dokazuje, pa te možnosti ni izkoristila, kar pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v upravnih spisih. Zato je po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je odpravilo sklep tožene stranke, s katerim je ta dovolila obnovo postopka in vrnilo zadevo toženi stranki v ponoven postopek.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena Zakona o upravnem sporu kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.